top of page

Blog

Svet iz drugačne perspektive

Ljubezen iz druge perspektive

Writer's picture: Kornelija TothKornelija Toth

Updated: Dec 30, 2024


To, kar danes imenujemo »ljubezen«, je največkrat samo strast in nima veliko veze s pravo ljubeznijo.


Pravilo je, da srečamo ljudi, ki so na nek način enaki nam, čeprav se nam ne zdijo takšni. Oziroma so takšni, kot jih zaslužimo. Grobo povedano: v tem našem peklu tukaj in zdaj je naš idealni partner IDEALNO in vedno TAKO “ŽLEHT” KOT SMO MI SAMI! Če se tega ne zavedate, lahko za vedno izgubite tudi svojo pravo dušo dvojčico.


Ne boste našli prave osebnosti s tem, da vsak večer zaspite poleg drugega človeka. Ampak jutro za tem, ko ste pri sebi naredili kakšno lekcijo ozaveščanja, boste v človeku »od sinoči« v postelji zraven sebe našli novo osebnost.


Neka ženska srednjih let je pred leti prišla k meni na terapijo. Prišla je potem, ko je odgnala svojega, menda že dvajsetega partnerja. Povedala je, da se ji je nek novi moški vedno zdel popolnoma drugačen od prejšnjih. Tako se je tudi medsebojni odnos začenjal popolnoma drugače kot pri prejšnjih. Vse se je vedno zdelo obetavno, vendar po kratkem času je vse postajalo popolnoma enako, kot je bilo v prejšnjih odnosih.


K meni je prišla na terapijo, ker je, po vseh teh in takšnih neuspehih, dojela, da je v njej problem in da se bo morala ona sama tudi v podzavesti spremeniti, če noče več srečati vedno enak tipa človeka in imeti na enak način neprimerne in nesrečne partnerske odnose.

To pravilo sicer velja v vseh oblikah medsebojnih odnosov. Če nismo z ozaveščanjem po metodi TOT razčistili problema s svojimi starši, bomo imeli enake probleme s partnerji, sodelavci in okolico. Če ubežimo od enih, bomo ponovno naleteli na enake probleme pri odnosu z drugimi.


Če jih vse odženemo, bomo imeli otroka na to temo. Če se tudi njega znebimo, pa bomo zboleli od bolezni, ki je tipična za to našo nerazčiščeno hudobijo/nenarejeno lekcijo.


Sicer ne gre za to, da bi nam starši vsadili problem. Gre za to, da imamo tudi starše takšne, kot smo mi in kot smo si jih zaslužili.



Drugi veliki problem, zaradi katerega medsebojni odnosi niso takšni, kot bi mi to želeli, pa je ta, da od nekega človeka hočemo, da nam kompenzira manko božjega sončka v našem srcu.


Ko čutimo močno hrepenenje po “sorodni duši”, takrat gre za prazno srce. Te praznine pa ne more izpolniti nihče in nič iz zunanjega sveta, čeprav bi se še tako trudil.


Sodobni kapitalistični sistem je ravno v tem našel »tržno nišo«. Pa ne samo da je našel, temveč je vse naredil, da USTVARI takšen manko v nas. Zato popularne metode v vas režejo vakega boga, vsako povezavo samega s sabo in z lastnim srcem. To pa naredijo tako, da vas prepričajo da nič ni v redu kar vam pride »iz polnega srca«, ne glede na to ali iz polnega srca pride želja po slastni pečenki ali pa da se iz polnega srca zderete na vašega mulca.


Prazno srce je grozno trpljenje, ki ga pa ne znamo pravo definirati. V nam je pa prepričanje, da bomo srečni do konca dni samo da bi le dosegel določeno zadevo – ki smo si jo omislili, oz, ki nam ga je marketing s svojim metodami manipulacije ponudil.

Takšna naša prepričanja se zdijo neverjetno objektivna in realna, so pa samo iluzije. Niti to ne opazimo, da že čez nekaj dni po tem ko smo dosegli svoj cilj, že spet imamo enako potrebo loviti novi cilj in enako prepričanje, da je to sedaj ta pravo. In tudi če smo to doživeli tisočkrat, še vedno se nismo v stanju zbuditi in videti, da samo lovimo mavrico.


Enako tako je, ko gre za medsebojne, na sploh pa za partnerske odnose. Samo tukaj nastajajo hude posledice – razočarenja. A vsako novo razočarenje nam vse bolj greni življenje z vse hujšimi posledicami a kmalu ne bi več mogoče ugotoviti kakšen metulj je povzročil določene hurikane.


V tem in takšnem procesu človeka, v tem padlem pekelskem svetu je marketing iznašel svojo »tržno nišo«.


Da ne bi opazili, da so vam s popularnim metodam »za zdravje in uspešnost« odrezali srce, zato so (kot sem brala v neki knjigi) srečo, najprej prikazali enakovrednim z uživaštvom. V drugem koraku pa je uživaštvo v popolnosti zamenjalo pojem sreče. A, kot je avtor napisal, uživaštvo v resnici ubija srečo.

Torej, prazno srce je še naprej v vas samo ga je prekrilo(potlačilo) uživaštvo.

Ob tem so neopazno spremenili moralne norme in to, kar je do pred kratkim veljalo za kriminal, škandal ali prostitucijo, sedaj se imenuje »emancipacija«, svoboda, bonton, uspešni marketing ...


Od uživašvta pa se da izvleči profit in to gromozanski.

Vi pa ste prepričani, da s srcem nimate nobenih problemov in da vi že imate »sončka«.

Navroznanost je dokazala, nevromarketing pa zlorablja dejstvo, da je podzavest vedno močjenjša od zavesti. Zato vaša notranja bitja iščejo še naprej rešitev za prazno srce. Na te hrepeneče duše cilja nevromarketing in vam ponuja vse in vsa – odvisno od tega, kar naročnik takšne marketinše usluge hoče doseči. Tako vam ponujajo razne izdelke (»ker vi to zaslužite« ali za večno mladost in podobno). Ponujajo vam tudi da boste dosegli milijardne zalužke, upokojitev pri štiridesetih in uživaško življenje ... Tistim, ki jih je strah za zdravje ponujajo tudi vojno proti cepljenju ali pa vojno za cepljenje – odvisno od tega kje kakšne vabe potrebujejo, da vas ujamejo v svoje mreže. Ali vam ponujajo določenega kandidata za to in ono vodilno mesto, ki naj bi za vas bil vaš bog, kom bi se morali moliti (in plačevati) v upanju, da vam bo ustvaril »novo Švico« ali pa indijo koromandijo.


Več novih in bolj oddaljenih ciljev bomo postavili, bolj se oddaljujemo od sebe, od svojega srca in od prave rešitve za naše prazno srce. Zato ljudje postajajo vse bolj obupani vse bolj zagrenjeni z vse večjo nevarnostjo, da vse eksplodira – ali v epidemiji nevarnih bolezni ali pa v vojni.


Rešitev pa obstaja, samo smer moramo obrniti za 180 stopinj.



Pot do “sončka v srcu” pa ni ravno hitra in lahka. Po vsaki narejeni lekciji v tej naši življenjski šoli pa dobimo tudi nekaj sončka v srce. To nam daje videti in vedeti, da smo na pravi poti. Ta nam daje tudi spodbudo in moč, da to pot nadaljujemo in zdržimo. Vendar do cilja, ko bo celotno našo praznino izpolnilo sonce, je pot dolga.


Dolga je zato, ker ste se, v gonji za srečo, močno odmaknili od srca in sončka. Zato naše bitje, navajeno na trpljenje in programirano za robota, sreče sploh ne prenese. Če bi prehitro šli preblizu sončku, bi nas sežgalo.

Ravno zato je za začetek že to dovolj, da dojamemo, da iskanje sreče v zunanjem svetu ne prinaša prave rešitve. Ko pa se obrnemo v pravo smer in delamo svoje lekcije, bosta pridobljeni sonček in s tem tudi sreča vedno ravno pravšnja.


OPOZORILO: ta sreča, ki vam jo da nek hipnoterapevt ali bioenergetik, Tony Robbins ali drugi motivacijski govorci, ali pa joga in podobno, pa je večinoma takšna, kot sreča od mamila. Nekaj časa drži, potem učinek izgine. Postali pa ste odvisni od “dobavitelja”. Morate kar naprej po novo dozo, vendar toleranca se povečuje …

Lahko pa deluje trajno vendar samo če ste obrnjeni v pravo smer ali če le imate nekaj sončka v srcu.


Z ozaveščanjem po metodi TOT najdete svoj lastni nepresahljivi vir, ki vam bo celo življenje omogočil sonček v srcu, s tem pa tudi svobodo in varnost. Tako boste našli tudi pravega partnerja.

Izraz, ki definira pravi partnerski odnos (pa tudi druge medsebojne odnose) in tudi resnično suverenost, se glasi: “Jaz te NE POTREBUJEM”.


Tako ste lahko srečni tudi, ko ste popolnoma sami, brez trume ljudi okoli sebe.

Ste srečni brez najnovejših modnih dodatkov.

Ste srečni in lepi brez raznih maž z večno mladost ...

Ste srečni brez ičesa ...

In šele takarat, ko ste dosegli takšno stanje, ste naredili pogoje tudi za spermembe in dograditeve. Znali boste začutiti kdaj in kakšno družbo žvelite. Znali bsote začutiti kaj naj bi jedli, kako naj bi se zabavali, kakšna obleka ali kakšno pohištvo bi vam prav prišli in ali potrebujete jogo ali telovadbo ...

In ravno s tem sončkom v srcu, zaradi katerega nič drugega ne potrebujete za svojo srečo, BOSTE ZNALI RESNIČNO UŽIVATI V VSAKEM »priboljšku« ki ste ga bili v stanji izbrati ravno zaradi tega sončka.


Namreč, če nekoga ali nekaj “potrebujemo”, smo UJETI in samo hlapci tega, ki ga potrebujemo.


Če eden drugega tako silno potrebujemo, je tako, kot če bi se dva PRAZNA akumulatorja hotela napolniti drug od drugega. Zato takšni partnerski odnosi so samo v filmih uspešni, ne pa v realnosti. Pravi partnerski odnos ni kompenzacija manjka temveč dograditev nečesa, kar je kompletno!


Pravi partnerski odnos ni kupoprodajna pogodba, kjer eden drugemu določamo pravice in meje. V božjem partnerskem odnosu so partnerji resnično enakopravni, vendar tako, da eden drugega komplementirajo. S tem uresničujejo ENOST. Ta enost je nerazdružljiva, ker nobeden od partnerjev ne potrebuje drugega.

Takšen partnerski odnos nič od zunaj ne more razdreti ali ji škodovati. Ker ta ENOST je Bog Na Zemlji.



98 ogledov0 komentarjev

Related Posts

Ogled vseh

Comments


bottom of page