
Najbolj obsojajo tisti, ki obsojajo drugega da ta obsoja, tako kot je ta gospa obsodila mene. (1. del zgodve; 2. del zgodbe). Vsi trdijo o sebi da oni pač pozitivno mislijo, da so mili, dragi, tolerantni, ljubeči in v vsakemu gledajo samo dobro in, seveda, da oni le ne obsojajo.
Razmislite logično! Danes se še posebej in vsepovsod povdarja, da svojo predstavitev (npr. ko kandidiraš na določeno delovno mesto) moraš strniti v nekaj stavkov. In NA PODLAGI TEH NEKAJ MINUTAH in nekaj stavkih te že SODIJO IN PRESODIJO.
Gospa pa me je OBSODILA, da je jaz »sodim« brez da je dovolj poznam. Videla sem pa in prebrala to, kar je napisala. In, s pomočjo "slovarja" ocenjujem samo to in nič drugega. In to, kar in kako je napisala se niti slučajno ne ujema s tem, kar trdi o sebi.
OBRAZLOŽITEV:
Že v definiciji te ljubeče "pozitivne" miselnosti je, da v človeku gledamo samo dobro! Saj je vsak – trdijo- v osnovi dober in ima prav in vse je v redu z njim ...
Ta gospa pa me je, na podlagi besed, ki jih je napisala in tudi njenega obnašanja in odziva, obsodila za ničvredno.
Napisala je namreč, ne samo da nisem med tistimi, ki jih ona visoko ceni, nisem niti med tistimi, ki bi jih ona cenila kot sebi enako. Od sebi enakovredne osebe prevzameš (npr. kuharski recept), da še ti poskusiš tisto, kar je ta drugi pohvalil in ti ponudil v preizkus. Ta princip se (zlo)uporablja v marketingu! Vendar gospa odklanja vsako možnost, da bi poskusila ponujeno. To pa ne pomeni ne njeno pozitivnost in ne ljubečnost.
S takšnim obnašanjem in s takšnimi izjavami ona je DEMANTIRALA ravno tiste parole, ki vam jih o sebi in svoji metodi "terapije" prodaja in na podlagi česa naj bi jo imeli za svetniško, čisto, ljubečo in POZITIVNO.
Niti na kraj pameti ji ni prišlo, da (pozitivno) pomisli o meni, da tudi jaz hočem dobro in da sem si zaradi spoštovanja do nje vzela časa in energije da ji razložim in obrazložim to, kar sem napisala. Ponudila sem ji tudi da se SPOZNAVA in ji osebno razložim, vendar ona to odklanja s tem, da ji nisem dorasla. Potem me pa obsodi, da je jaz obsojam, brez da bi je poznala.
Eno od osnovnih pravil ozaveščanja je da je vsaka kritika na neki način res. Spoštovanje sočloveka pomeni, da njegove besede vzamemo resno in da jih postavimo v ozavečanje. To pomeni: da se globoko zamislimo nad tem, kar je povedal in poiščemo KJE IMA PRAV, tudi če je v prvi hip njegova kritika/pomislek videti nesmiselna.
Med osnovna pravila ozaveščanja sodi, da tudi tisti, ki šteje za najhujšega zlikovca (za primer pogosto navajam Hitlerja) le ni butelj in ni tek tako reagiral na ta način na katerega je. In ima pravo dati svoje obrazložitve.
V osnovi ozaveščanja po metodi Transformne osebnostne terapije je spoštovanje vsakega človeka ki v nas vidi delovanje določene naše osebnosti (»hudobca«), ki se ga mi sami ne zavedamo. Na podlagi kritike lahko poiščemo te SVOJE osebnosti in se POVEŽEMO z njimi. Po tem naredimo potrebne lekcije transformacije, da bi te osebnosti ponovno postale integralni člani našega osebnega "parlamenta". Torej, do pravega POVEZOVANJA s sabo pride šele pri ozaveščanju in ne na način kot ga je gospa opisovala v svoji "ponudbi".
Ona, ki naj bi samo »pozitivno« mislila in ki naj ne bi »sodila«, niti to ni pomislila, da me mogoče ni razumela pravilno. Pa tudi to ne, da mogoče le nisem butelj, temveč da le imam nekaj tehtnega za povedati. Ne samo, da se ni obnašala kot duhovno visoko razvita—kot to (indirektno) trdi o sebi, temveč niti na podlagi tega, kar piše v Bontonu.
Dovolj je bila neka moja pripomba njej, da me je OBSODILA, brez da bi sploh hotela razumeti, kaj in zakaj sem ji povedala in brez da bi vedela kaj sploh delam in kako delam.
Tako se postavlja vprašanje kdo kogar sodi in kdo je spoštljiv in pozitiven do drugega in kdo ne?
Tudi to je vprašanje: na podlagi česa »sodimo« (kritiziramo) nekoga? Na podlagi kakšnih kriterijev proglasimo nekogar za hudobca, drugega pa za svetnika?
Povedala sem, da moraš znati danes v eni minuti predstaviti sebe in svoje delo.
Poglejmo ta problem z druge strani.
Vsaki, ki je nabral saj kakšno leto izkušnje v svojem poklicu, že ve, na podlagi tega kako se je nekdo lotil dela, ali bo to delo naredil kot je treba ali pa ne. So izjeme, vendar niso ravno pogoste.
Jaz sem napisala svoje mnenje NA PODLAGI TEGA, kar je gospa konkretno napisala.Torej, ostala sem pri dejstvih in njihovem pomenu (na podlagi »slovarja« in preproste logike). Nisem pa kritizirla gospo kot osebo in nisem uporabila predpostavke niti prepričanja.
Ona pa me je obsodila na podlagi svojih prepričanj a v prvi vrsti, na podlagi svoje užaljenosti!
Analizirajmo logično njen tekst:
“Zelo me veseli, da sem s svojim pisanjem spodbudila tako dolgo razlago."
Lahko bi bila hvaležna, da sem ji iskazala spoštovanje s tem, da sem ji temeljito obrazložila zadeve in bila pripravljena ji pomagati, da bi njeno delo postalo res uspešno.
Lahko bi rekla "čisto v stilu politika",
Etiketiranje z negativnim »okusom«. Sicer pa moja osebnost nima nobene veze s tematiko, o kateri se vodi diskusija, na sploh pa ne spremeni dejstva, da je nekaj narobe. Svoje stališče sem tudi obrazložila.
"...saj ste napisali zelo veliko glede na moj kratek komentar.
In še vedno sem mnenja ..."
–eno je »mnenje« drugo so pa dejstva. Gospa govori o »mnenju« jaz pa prikazujem dejstva.
"... da veliko sodite,"
Ja, res je! Obsodila sem—na podlagi dejstev, napake (in zavajanje drugih), ki imajo, oz. bodo imele slabih posledic in za njo in za njene klijente.
" ... tako tudi o mojih pripombah. Nisem prizadeta, kot ste predvidevali..."
Predvidevanje res ni »objektivna« zadeva.
Ta gospa pa, ki je vsa »pozitivna« ni pa niti pomisila na možnost, da sem "prdvidevala" na podlagi SOČUTJA do nje, temveč me je obsodila za hudobca in napadalca. Namreč, tudi jaz sem prizadeta, če me kritizirajo!
Vendar to sploh ni pomembno. To ni bila tema diskusije.
"... To bi lahko bila samo v primeru, da bi mi Vaše mnenje oziroma trditve kaj pomenile."
Torej: ne ve kdo sem, ne ve kaj in kako delam. Sploh noče videti in ne vpoštevati kaj sem ji povedala. Noče niti vedeti s čem se ukvarjam in kako delam. Noče prisluhniti niti spraševati vendar ona (ki je tako "pozitivna") že ve, da sem jaz in moje delo ničvredna, in zato sodim v nivo, ki je močno pod njenim in zato nisem vredna njene pozornosti.
Sploh ni pomembno ali sem jaz res vredna spoštovanja ali pa ne! Pomembno je samo to, da takšno njeno obnašanje in takšne trditve (pa tudi to ni pomembno proti komu se je izrazila na takšen način) V POPOLNOSI DEMANTIRAJO NJENE TRDITVE O NJENI POZITIVNOSTI, O NEOBSOJANJU IN TUDI O POVEZOVANU S KOMER KOLI.
"... ali pa bi to storila oseba, ki jo visoko cenim,"
Seveda, staro vprašanje je koga nekdo ceni. Kot je znano, vsak »ceni« samo tistega, ki se v popolnosi strinja z njim, ki ga hvali in boža po glavici. Tekom ozaveščanja, ki sem ga prešla, sem videla, da je vsaka kritika še kako pomembna in resnična. Pa tudi v medsebojnih odnosih, po bontonu, pa tudi na podlagi številnih dokumentarcev npr. o brezdomcih, smo lahko priče temu, da ni tako ničvrednega človeka, koga bi imeli pravo kar tako odkljukati, kot je gospa odkljukala mene.
"...za to pa Vas še premalo poznam,"
potem na podlagi česa je takoj ocenila, da sem nevredna njenega spoštovanja?
"... kakor tudi vi mene."
Jaz nisem rekla, da je ne vpoštevam—če je ne bi, ji ne bi pisala dolgo obrazložitev (kot je to tudi ona meni napisala, vendar z negativnim prizvokom).
Jaz je ne poznam! Samo na podlagi »slovarja« analiziram in ocenjujem to, kar je prej in tudi tukaj napisala!
"...Ne poznate me, niti mojega delovanja niti mojega dela z ljudmi niti mojih prepričanj."
Res je! Vendar, če si na eni poti in zaviješ na cesto, ki vodi v prepad, potem je čisto vse eno kako se milo in nežno obnašaš do ljudi. Če pa ob tem niti pripraljven nisi preveriti dobivena opozorila, potem si pa hudi prevarant ker,z milino privlečeš ljudi do sebe, da bi jih NAKLEPNO peljal v prepad.
To in takšno obsodbo nisem jaz izmislila. To je sodni pojem. Prvič te opozorijo na nevarnost tvojega početja, Če kljub opozorilom delaš naprej isto, pa je že naklepna in zavestna hudobija in je kaznivo dejanje.
"...In kljub temu sodite o meni. Sem pa prepričana,..."
Jaz sem tudi lahko prepričana da bom s svojih 150 cm višine in skoraj 67 let starosti postala super uspešen košarakar!
Prepričanje ni pomembno. Pomebna so dejstva. Gospa je prepričana da je super—vendar ni pripravljena preveriti možnost, da ljudi vodi v napačno smer.
"... da zame niste oseba, ki bi ji želela slediti ali pa prebirati Vaše knjige in zapise."
In to pa je najbolj neumno kar je sploh lahko napisala: Sama zatrdi da pojma nima za kaj sploh gre, in da niti noče videti kaj sploh počnem — vendar je prepričana(!) da že vse ve in je prepričana, da sem ničvredna oseba, ki samo sodi
"Želim Vam vse najboljše v življenju.”
To pa je glavni idiotizem in dejansko nesramnost: napadati me, ne biti pripravljen poslušati obrazložitve. Obsodi me za ničvredno—po tem pa mi želeti »vse najbojše«.
S tem, kar je gospa tukaj napisala, dala mi je tehtnih razlogov in opravičenost, da tudi jaz postanem »prepričana«, da se je zelo potrudila tudi drugod oblatiti mene, čeprav POJMA NIMA o čem sploh govorim.
S takšnim svojim mnenjem gospa je zaničila tudi vse tiste, ki se strinjajo z mano. Iz tega kar je napisala pa sledi, da je že vnaprej, brez da bi kdor-koli kar-koli povedal, obsodila ves svet, ki ne misli tako, kot je sama prepričana o sebi.
In takšni se imajo za pozitivne, ljubeče osebe, ki brez obsojanja v vsakem človeku vidijo samo dobro!?
Vi pa jih častite in jim sledite ... Pustili ste da se vas spremeni v marionete, za katere je dovolj, da en takšen "ljubeči vodniki", kot je ta gospa, pokaže s prstom in vi skočite uničiti vse in vsakoga, brez da sploh veste koga pravzaprav ubijate in v čigavem interesu.
Commentaires