IZGORELOST - 8.del: Razlike v pristopu terapiji IZGORELOSTI med TOT in ostalimi metodami

IZGORELOST - 8. del

Povezava na 1.del; 2.del; 3.del; 4.del; 5.del; 6.del; 7.del

Če imam pred sabo to zgornjo slikico, moja otroška duša še vedno si zamišlja, da so to krpice zemlje, ki plavajo na morski gladini.

Vemo pa, da ni tako.

Vemo, da je konfiguracije zemljine površine takšna, kot na spodnji skici, samo je prekrita z morejm. S tem je za naš vid odrezan svet, ki je pod to gladino.

Oblaki pa omejujejo naše vidno polje navzgor.

A - področje oblakov

C - področje, ki ga zapolnjuje mojre

B - področje vidnega polja omejene človeške glave.

Če priznavamo samo to, kar vidimo v tem našem vidnem polju, po tem smo ustvarili zelo napačno sliko o svetu.

Ker ukrepamo na podlagi našega (omejenega) zaznavanja, naši ukrepi so neprimerni.

Šele s pomočjo Transformne osebnostne terapije (TOT) lahko proširimo naše obzorje onkraj teh meja in postanemo sposobni zaznavati tudi to, kar nam je prej bilo odrezano in zakrito.

Da bi proširili svoje obzorje na tem področju, ki ga tukaj in sedaj obravnavamo, je dovolj da moje trditeve in razlaga, ki bodo sledile, postavite v »barantanje« kot je to opisano v brezplačni e-knjigici: »Transformna osbnostna terapija« .

To »onkraj« največkart ni neki nadnaravni svet temveč nekaj čisto konkretnega. Če pa nočeš zaroniti glavo pod vodo ali dvignite se nad sloj oblakov, to področje ti nikoli ne bo na razpolago in bo zate ostal neki nadnaravni, praznoverni, neobstoječi hokuspokus.

Čeprav se strinjam z informacijami, ki jih je za časnik Finance podal prof dr. Gorazd V.Mravlje, (izpod peresa gospe Vesne Tomaževič objavljeno 13.feb.2020) moram dodati manjkajoče dele »slike«, ki so onkraj meja dvodimenzionalno omejenega vidnega polja uradne psihologije.

Po definiciji, dane v članku :

Sindrom izgorelosti je stanje skrajne psihofizične in čustvene izčrpanosti, ki nastane zaradi predolge izpostavljenosti stresu.

Gospod profesor navaja, da je:

»družbena raven tista, ki ustvarja razmere, zaradi katerih ljudje vse pogosteje podležejo izgorelosti...«

O tem, da smo mi vsi tisti, ki ustvarjamo ali spodbujemo ustvarjanje takšnih razmer, ki vodijo v izgorelost, sem pisala v prejšnjih člankih.

Zato je vsaka terapija obsojena na neuspeh, če ne upošteva ta dejstva in jih ne razčiščuje. Videti pa je, da nihče to ne upošteva!

Kako naj nas rešijo pred utopitvijo, ko sami, s polno močjo delamo poplavo, ki nas utaplja?!

To pravilo velja tudi za terapijo: Kako naj rešimo nekoga od uničenja z metodo, s katero smo ga sami uničili?!

»...ne smemo zanemariti pozitivnega vpliva, ki ga ima opravljanje poklica na posameznika...... ker zaradi prezasedenosti z delom pozabljamo, ali pa nimamo časa in volje, da bi se posvečali tudi drugim pomembnim področjem,...«

Seveda!

Lahko je reči, vendar kako s tem v prakso?

Boste poiskali neko aritmetično sredino na dvodimenzionalni ravni in natančno določili koliko naj bi nekdo delal in koliko in kdaj se posvečal drugimi aktivnostmi?

To bo stanje v katerem niti volk ne bo sit, niti bo koza ostala cela.

Resnica je NEKAJ TRETJEGA vendar to TRETJE je frekvenco višje in je multidimenzionalno. To je stanje »uglašenosti« celotnega našega bitja ne pa načrtno narejena časovnica in razpredelnica.

Takšno stanje lahko dosežemo samo s principi Transforme osebnostne trapije.

Če se na takšen način lotevamo reševanja problema, kot je nakazano v članku, potem:

- nismo se razbremenili prevlikih obveznosti, temveč smo si nakopali nove. Razen obveznosti v službi, imamo še obveznost, da ne pozabimo da še kaj drugega moramo zadovoljiti in obveznost da ne pozabimo na to, kar ne smemo pozabiti.

- Same metode terapije, kot je videti na podlagi opisa, so spet neke ZATLAČITVE, KONTROLIRANJE in PROGRAMIRANJE. Postavljajo vam nove načrte in nova pravila. Vi pa boste spet porabljali energijo da se preoblikujete tako, kot vam je spet naročeno- na podlagi nekogaršnjih predpostavk o tem, kaj naj bi bilo prav (to pa je KARCINOZA).

Morali si boste dopovedati da imate pravo na počitek, pa na to in ono...

Morali boste potlačiti prestrašeno osebnost v vas, ki jo skrbi, da boste zgubili službo. Morali boste zatlačiti to osebnost, ki ste jo ustvarili na podlagi napotkov, ko ste v sebi zatlačili tisto predprejšnjo osebnosti, ki je že tudi bila rezultanta prejšnjih zatlačitvi.

Zato bomo imeli zatlačitev zatlačenega zatlačevanja.

In imeli boste OBVEZNO, NAČRTNO, NAKLEPNO IN KONTROLIRANO SPROŠČANJEI

ABSURD!! OKSIMORON!!!

Torej uporabili boste enake metode, ki so pripeljale do izgorelosti.

»...v življenju pozitivno samopodobo gradimo tako na tem, da se čim bolj izpopolnimo v poklicnem razvoju, kot tudi na tem, da znamo poskrbeti za kakovostno zasebno življenje«.

Res je! Trebali bi uskladiti in poskrbeti ...

To je tudi ena takšna točka, kjer se ustavi vsaka terapija, ki ni TOT. Povedo ti, kaj bi bilo treba.

To pa veš tudi sam!

Problem je v tem da ti NE ZNAŠ TO NAREDITI. Tudi če ti bo nekdo narekoval kako naj, in tudi če ti mehansko slediš napotkom, tebi je še naprej ostala ta hiba, da NE ZNAŠ ZA TO SPONTANO POSKRBETI.

En primer:

Pred leti smo imeli neke znance, ki smo jih občasno obiskovali. Ko smo prispeli, njihova mama je na 1-2-3, kar tako mimogrede, da nismo niti opazili, da ona kaj dela med tem, ko je sedela z nami v družbi, zmesila vlečeno testo.

Po tem pa ga je vrgla na OGROOOOMNO mizo in tudi na 1-2-3 razvlekla. Lahko bi ga vlekla še in še, - do neskočnosti, samo miza ni bila dovolj velika.

In, takorekoč v nekaj minutah je zgotovila čudoviti skutni zavitek.

Jaz sem ji gledala pod prste. Prepisovala njen recept, poskušala še in še. Moje testo se ni raztegnilo niti na velikos 1/2 m2 .

Obupana sem se sprašvala, kako to, da njej gre tako spontano meni pa ne! Ona pa je bila presenečena, kako to da meni ne gre, ko pa je tako silno enostavno.

In v takšnih situacijah se počutiš čisto topoglav vendar ne gre in ne gre.

Trebalo bi! Pa ne gre. In ne bo šlo nikoli tako, kot tej babici, tudi če bi sto let vadila.

Jaz sem lahko prenehala poskušati narediti »štrudl«. Vendar ko pa ne znaš organizirati življenja...

Sposobnost spontanega »ustvarjanja« ne more ti dati nobena druga terapija, razen TOT.

Če ti dajo recept kaj delati, da bi uskladil življenje, TO NI TO.

To je samo dodatna obremenitev in dodatna kontrola, ko si pa ravno s kontrolam zapravil svoje življenje.

Če ti dajo, da sam ugotoviš kaj bi počel, ti spet niso pomagali. Saj boš izmišljal iz svojega omejenega polja zaznavanja in ne boš razčistil uzroke v sebi zaradi katerih si prišel v takšen kaos. Če pa ne umaknemo pravi uzrok, terapija ne more biti učinkovita.

Ne priti do pravega uzroka in ga ne razčistiti ni samo problem omejenega vidnega polja, temveč tudi manipulacije, ki se skriva »onkraj« našega vidnega polja. Namreč, vse je tako postavljeno, da ne vidite pravo resnico. Zaradi tega vi ispadate »grešni«. Vaš »greh« pa naj bi bil to, kar se vidi: vaša nesposobnost organizirati življenje in nesposobnost za delo.

In plačujete zaradi vaših grehov. Plačujete terapije in plačujete, da boste šli v koš za smesti v tej in takšni kapistalistični »evoluciji«.

Kot sem o tem razlagala v prejšnjih člankih, grešni JESTE vendar vaš greh NI TO, kar je videti in za kar vas obdolžujejo!!!

Vaš greh NI nesposobnost organizirati življenje in nesposobnost za delo!.

Vaš greh je, da ste -zaradi delovanja ENE osebnosti v vas zagrizli v neko podtaknjeno vabo.

Lažje boste razumeli, če primerjam z avtom.

Imate super avto, ki pa NE DELA.

Zaradi zakrite manipulacije in nepravilnega terapevtskega pristopa, izpada, da je vaš super avto (vaše celotno bitje) ničvredno in ni sposobno obvladati cesto. Po tem vas »ljubeče« božajo po glavici, učijo vas, kako si dopovedovati, da ste čisto v redu in vas pustijo, da se domislite, kam se hočete peljati (s tem pokvarjenim avtom) in vas učijo, kako počasi voziti in izogibati se vseh klančin, ki jih vaš avto ne obvlada...

Pri metodi TOT menimo, da je vaš avto super. Samo je v njem "grešen" en del. Poiščemo ga!

In ugotovimo, da ena svečka ne dela, kot je treba.

Zamenjamo okvarjeno svečko in bo vaš avto spet v super stanju.

Vam pa ni treba noben nauk o tem kako ga voziti, saj ste sicer super šofer.

Ob tem pa bomo raziskali, zakaj se je svečka na tako super avtu pokvarila. In bomo izvedeli, da se je, na primer, neki lastnik avtosalona, npr. s pomočjo dragega Tonija Robbinsa ali podobnih gurujev, naučil kako povečati svoj promet. Zato vas je naučil, da "za zdravje vašega avta" obrnete svečko. Tako ste vaš super avto naredili za neuporabnega. Na to pa bo prišel ta isti lastnik avtosalona in vam bo velikodušno, celo za »malo manjšo ceno« kot stane vaš super avto, ponudil »super Yugota«. Vi mu pa boste celo hvaležni, ker ste pri njem, še cenejše kot ta super avto, kupili »veliko boljši avto«.

Scenarij nisem izmislila! Samo sem preimenovala igralce.

Ker ste sledili popularni miselnosti ste postali takšni kot ste. Ona je od vas terjala, da prekanalizirate, preoblikujete in potlačite vse v sebi — vse, kar ste bili vi. Napravili ste ogromno kratkih stikov in vozlov v sebi in s tem ste ustvarili kaos.

Nihče pa ne bo rekel: »Ups, oprosti, tvoje stanje je rezultat tega, kar smo ti mi vsiljevali za zdravje in uspešnost!. Pomagali ti bomo da se vrneš na izhodišče in ponovno najdeš svoje bitje, ki si ga, zaradi nas, izgubil«.

Ne, to nihče ne prizna, samo dodajo nove in nove kontrole na že konrolirano kontroliranost.

Torej:

1. Uvod je, da vidite dinamiko in kako stojijo stvari, ter kako ste sami pripeljali do tega, da je tako kot je

2. Morate videti uzrok - vaš lastni greh, zaradi katerega ste zagrabili vabo in sebe dopeljali v stanje, v katerem se nahajate.

3. Uvideti, da ne znate spontano in učinkovito živeti svoje življenje, kot bi to bilo potrebno. Učinkovitost in efektivnost vam ne pride samoumevno in spontano, ne v službi, ne doma, ne pri zabavah.

Kot sem to že poskušala razložiti: rešitev ni, da bi disciplinirano in načrtovano vadili sto let da bi le uspeli narediti koliko-toliko sprejemljiv skutni zavitek v sprejemljivem času.

Prava rešitev je dobiti takšne sposobnosti, kot jih je imela ta babica.

Čeprav zveni neverjetno, to je možno, vendar samo z metodami TOT.

Takšne probleme, kot je to z zavitkom ste zagotovo že vsi doživeli: so dnevi, ko vam gre vse od rok in sploh nimate občutka, da ste »veliko« delali. V resnici ste pa naredili ogromno. In so dnevi, ko se silno trudite in imate občutek da neizmerno garate. Na koncu pa vidite, da dejansko tisti dan niste nič nardili.

Torej: občutek preobremenjenosti večinoma ni odvisna niti od količine dela niti od trajanja delovnega dne.

Povežimo vse skupaj:

• - če ste obremenjeni z vsemi temi kontrolami, kot jih danas popularna miselnost terja od vas,

• - če ste naredili milione kratkih stikov v sebi in onemogočili pravilno delovanje vašega bitja in s tem ste od sebe naredili slabo organizirano podjetje kjer, kljub vloženim naporom, nič ne funkcinoira kot je treba,

• - ob tem pa imate podhranjene možgane,

po tem boste izčrpani že z minimalno količino dela in pri kratkem delovniku.

Sedaj pa vse to povežimo z dokumantarcem »Cesarjevo novo oblačilo«, kjer je bogatin izjavil, da tudi to je evolucija, in ki jo ne zdrži naj crkne.

Pa niti ni potrebno iti tako daleč.

Investicije v »privatni kapital« postajajo popularne.

A se zavedate, zakaj so tam donosi tako visoki? Ker kupujejo nedovolj učinkovita podjetja, in ODREŽEJO STRAN VSE IN VSAKOGAR ki ni maksimalno učinkovit. Brez milosti in brez »socialističnih« pristopov. Če od tebe ni profita—crkni-saj tudi to je evolucija.

Pa tudi sicer: hoteli ste kapitalizem, ki ustvarja profit. Kdo vas bo trpel nekaj let na bolniški, dokler boste v prazno klepetali na takšni psihoterapiji, ki dejansko nič ne rešuje. In kdo vas bo hotel, če ne boste zmogli nobenega dela, ker se boste od vsega že zlomili.

Pa dajte, gospod profesor! Razmišljajte v sodobnem času!

»Na individualni ravni pa je po pojasnilih Gorazda Mrevljeta izgorelosti bolj izpostavljen zlasti posameznik, ki tako v zasebnem življenju kot pri opravljanju dela išče potrditev predvsem v očeh drugih ter tako ne more graditi pozitivne samopodobe in občutiti resničnega zadovoljstva. Prav nasprotno. Tak posameznik bo prej ali slej potreboval čedalje več potrditev. In ko teh ni, se njegova samopodoba začne rušiti, človek povsem spremeni vedenje, postane malodušen, naveličan in nezadovoljen.«

Res je. Strinjam se, ker sem tudi jaz to učila iz psihologije in sem potem tekom svojega dela še dokazala resničnost tega.

Vendar to, kar naprej sledi, je pa neprimerno!

Kako gradimo danes nekomur samopodobo. Zagotovo ne tako, kot bi bilo treba in kot to postavljajo principi logike pri TOT.

Kaj pomeni izraz »manjak pozitivne samopodobe«?

To pomeni, da neki naš notranji glas govori, da ni v redu, to kar počnemo, da nismo dobri ...

Kaj pa dela popularna miselnost?

Kot sem opisala v prejšnjem članku iz te serije: oni vas v celoti vržejo v smeti, brez analize in brez razprave. In vam predpišejo kakšni morate biti. In vam dajo metode, kako boste postali takšni, kot kar od vas hočejo.

In s tem so vam že zbili celotno vašo samospodobo. Na sploh je uničena, ko pa ne morete doseči te umetne in iz trte zvite in nemogoče cilje, ki so jih vam postavili.

Srečala sem veliko takšnih ljudi.

To je tako, kot bi meni, ki sem visoka 150 cm dali raztegovalne vaje, da bi postala visoka 2 metra in s tem postala košarkar - ker pač, prava bom šele takrat, ko bom visoka 2 m in postala košarkarica. Jaz pa se ne bi mogla raztegniti ne glede kako bi se trudila. Na to bi me še kritizirali, da se ne trudim dovolj.

Torej: najprej so me dotolkli s tem, da nisem pravi človek ker nimam 2 m. In nisem pravi človek, ker nisem košarkar. Pa nisem pravi človek ker se nisem trudila raztegniti se na 2 metra.

In po tem, ko so me večkratno dotolkli in razbili vsako mojo samopodobo, sedaj pa me obdolžijo da nimam samopodobe in naj bi se trudila izgraditi samopodobo z dopovedovanjem sebi da sem v redu. Vendar tudi naprej me krivo gledajo ker pač nisem dvometraš in ne igram košarke.

Lahko bom srečna, če mi bo uspelo vrniti se na svoje izhodiščno stanje in sprejeli sebe takšne kot sem -- kljub temu, da se bodo vsi okolii mene trudili tudi naprej da mi dokažejo, da le nisem pravi človek, ker nimam 2 metra vendar--nič za to - bodo "ljubeče" trdili - bodo me sprejeli čeprav nisem ta prava. In se bodo tisti, ki so me tako "sprejeli" imeli za svetnike in dobrotvorce. NITI SLUČAJNO PA NE BI SPREJELI, DA SEM TA PRAVA, čeprav nisem košarkarica in nimam 2 metri.

In, tudi če človeku kljub temu uspe ignorirati takšen zunanji svet, še vedno je problem, da so te najprej sesuli, da bi se po tem važili s svojo terapijo. Če te ne bi sesuli, ne bi imeli razloga pisati znanstvene članke in delati teorije in metode in se postavljati pred drugimi s svojo "modrostjo" in uspešnostjo takšne terapije.

Obstaja pa tudi ta božji notranji glas--signalna lučka - ki te opozarja, da nisi dober.

Če pa prisluhnemo temu notranjemu glasu, ki nas hoče opozoriti, da nekaj pri nas ni v redu, dobili bomo nadaljnjo razlago o tem, KAJ PRAVZAPRAV pri nas ni v redu. Lahko da nam marsikaj manjka. Lahko pa, da smo samo neko »vejico« postavili na napačno mesto.

Edino s temi in takšnimi podatki lahko stopamo naprej proti pravemu reševanju problema.

Ni človek tisti, ki naj bi s svojo omejeno glavo izmišljal rešiteve o tem, kaj je prav in kaj ne. Naše je samo, da poiščemo svoje »hudobce«, ki so zaradi svojih ciljev zgradili prepreke in uničevali strukture. Če jih NA PRIMERNI NAČIN predamo v transformacijo, pokrene se samoreparabilna »lavina«. Saj to je tudi fiziologija - pač na energetski-emocionalni-mentalni ravni. Ona je tako narejena, da vse samodejno vrača v izhodiščno (dobro) stanje. Naša človeška glava ne more vnaprej vedeti ne poti po kateri moramo hoditi ne rezultate, do katerih moramo priti, da bi naši cilji res bili zadovoljeni.

Dokazano pa je, da smo nad rezultati vedno navdušeni in se zavedamo da s svojo glavo nikoli ne bi mogli najti takšne poti niti ustvariti takšne čudovite rezultate.

To pomeni, da dobimo tudi sposobnost, da smo kos situaciji brez izgorelosti in brez kakršnih koli problemov.

Kaj pomeni »biti kos«? Niti slučajno ne samo to, da zdržimo vse možne obremenitve. Temveč v prvi vrsti to, da postanemo sposobni transformirati celotni naš notranji svet, a skozi nas tudi zunanjega.

Ko naš notrani glas govori, da nismo dobri, to pomeni, da smo SPOSOBNI ZA VEČ kot je to, kar smo dosedaj pokazali in dosegli.

Če mu prisluhnemo in se pustimo voditi, bomo vodeni do naših potencialov in bomo dobili tudi sposobnost, da te naše potenciale implementiramo v najboljši možni obliki, v zadovoljstvo in nas sami in vseh okoli nas.

»Psihoterapevti navajajo še, da imajo večje tveganje za izgorelost ljudje, ki imajo neki notranji vzgon ali težnjo po tem, da so nenehno dejavni, da vse naredijo najbolje, da ničesar ne zamudijo. Torej ne delajo preveč samo zaradi vpliva okolja, ampak tudi zaradi osebnostnih struktur. Zato je tudi okrevanje včasih zelo težko, saj so ti ljudje radi uspešni. Tak način življenja jim je bil všeč in se želijo vanj vrniti«.

V zvezi z vprašanjem kako pomagati, v članku stoji naslednje:

"Na kratko pa lahko rečemo, da se moramo iz delovnega okolja umakniti v varno okolje družine in prijateljev, saj potrebujemo počitek".

Umakniti iz delovnega okolja nekogar, ki se želi dokazovati in želi uspeti?!

Sedaj pa naj pokoplje svoje ambicije in naj potolče v sebi tega, ki bi rad delal?! In spet dopovedovati in potlačevati!? Po tem še terjati od njega, da dvigne svojo samopodobo, ko pa mu je odvzeto vse to, kar bi mu lahko omogočilo dobro samopodobo.

Lahko pa da je nekomur v resnici ravno domače okolje obremenilno. Samo človek ne upa to priznati ne sebi, še manj pa drugima.

Zaradi tega se na področju nezavednega dogaja naslednje: veliko dela v službi je dobar izgovor, da bi ubežal od doma. Ima pa zaradi tega občutek krivde.

Občutek krivde poskuša kompenzirati tako, da vsepovsod toži, kako silno želi biti doma, pa ne more.

Takšnega človeka umakniti iz delovnga okolja in ga prisiliti na »počitek doma« zagotovo ni prava rešitev.

Ja, naša psiha je zelo težek labirint in nikoli ni tako, kot se človeku zdi da je.

»Bistvo tega počitka je v tem, da poklicno delo povsem odložimo, se posvetimo sebi, prevrednotimo svoje življenje in razmislimo, na kateri točki smo in kako želimo naprej«.

Razmisliti? - ja, vendar kako?

Že 30 let nas popularna miselnost dresira kako ne smemo razmišljati, oz ne spontano. In nam dela kalupe kako smemo razmišljati. Ob tem še trdijo, da to kar te kritizira zagotovo ni tvoja intuicija, ker naj bi se tvoja intuicija vedno strinjala s tabo.

A v takšnem samoizsprašešvanju, kot ga predlagajo, ravno do tega našega bitja moramo priti, ki smo ga sistematično ubijali.

In zato, naše razmišljanje na klasični način NIKOLI ni usmerjen v iskanje svojih »grehov«.

...In razmisliti kaj želimo?

Ja, vendar če to pravo »jaz« imamo globoko zakopano in odrezano, po tem se bomo samo na podlagi neke mode zmišljevali neke nadaljnje cilje, ki pa bodo enako tako slabo končali kot je naš prejšnji »projekt«. Saj nismo razčistili vzroke zaradi katerih nam je pri prejšnjem spodletelo.

Če s TOT raziščemo in predelamo slabosti, vse se postavi na svoje pravo mesto in to v kratkem času.

Prava rešitev je ONKRAJ MEJA naše omejene glave. Lahko je zelo enostavna – saj ta prave stvari so vedno zelo-zelo preproste. Vendar jih, s svojo omejeno človeško glavo nikoli ne moremo doseči. Tudi če drugi vidijo, to nam ne koristi, dok sami nismo izkopali to žilico v sebi. To pa se lahko naredi samo s pravili logičnega razmišljanja zajetih pod skušnim imenom: TOT.

O »nasvetih o pravilni prehrani«, ki jih je gospod profesor povedal v intervjuju, sem že prej govorila. Če nimate resničnih in hudih bolezni na prebavilih in na organih, ki sodelujejo v presnovi, ni možnosti, da bi prišlo do manjka katerega koli vitamina ali minerala. Potrebni so, vendar našemu organizmu stojijo na raspolagi v zadovoljivh količinah tudi v »nezdravi« prehrani in jih NI TREBA DODAJATI. Dodajanje lahko celo škoduje.

»Naučiti se je treba tudi pravilnega obvladovanja stresa«.

In spet nekaj OBVLADATI — da bi se sporostili. Obvladati sebe, obvladati okolje, obvladati svoje notranje porive in potrebe na podlagi od zunaj narekovanih pravil. Saj ravno ta želja po »obvladovanju« uničuje in človeka in vso njegovo okolje in tudi Zemljo v celoti.

»Pri polno razvitem sindromu izgorelosti je proces okrevanja dolg, zahteva resno psihoterapevtsko obravnavo, ki jo pogosto spremlja tudi zdravljenje z zdravili. Zdravljenje lahko traja tudi več let«.

Na ta način bo psihologija ustvarila invalidnega človeka.

Najtežje je človeka zbuditi in ga pripraviti do tega, da vidi, da avtoriteti le ne obvladajo svoje področje, čeprav se postavljajo s tem.

Če pa se zbudiš, in prenehaš slediti napotkom, ki so te pravzaprev pripeljali v izgorelo stanje, si že naredil pol poti v ozdravitev. Po tem sledi restitucija, ki pa je lahko zelo hitra, če ji človek sledi.

Rezultat restitucije bo, da boš SPONTANO in veliko boljše, bolj kvalitetno, bolj učinkovito opravljal ravno takšno delo, kot ti je potrebno in kot ti odgovarja. Človek se mora stopiti v ples živeljnja in pustiti, da ga ta nosi. Ravno zato bo srečen, zadoboljen uspešen...

Če ga pa hoče obvladati, bo uničen. To sta življenje in narava že neštetokrat dokazali.

»Na Inštitutu za razvoj človeških virov, na katerem deluje psihoterapevtka dr. Andreja Pšeničny, pojasnjujejo, da človek z labilnim samovrednotenjem, ki je odvisno od pohval, od sebe nenehno pričakuje samo uspehe (po možnosti naj bi bil vsak še večji od prejšnjega) od drugih pa brezpogojno sprejetost«.

Seveda, ker se človekovo bitje zaveda, da je sposobno dati veliko več od tega kar mu je dosedaj uspelo dati. Ni rešitev dopovedati mu da je neumen in da več tako in tako ne bo dosegel. In ni rešitev dopovedati, da se boljše ne da, ko mu pametnejši deli govorijo, da se da.

Predlog za razmislek:

V zanjem stoletju se vse hitreje mehanizira, avtomatizira. Vse pa z namenom, da olajša človeku življenje in delo in da bi več užival.

Stroji delajo namesto nas. Računalniki namesto nas mislijo. Sedaj vse postaja »pametno«, da se le ne bi obremenjevali...

Kako po tem razlagate, da je IZGORELOST postala najbolj popularna bolezen današnjega časa?

Kako to, da otroci v šolah vse težje obvladajo vse manjše količine učne snovi?

In kako to, da čeprav pozneje začenjamo z delom in otroci s poukom, mi smo vse bolj zaspani, utrujeni, izgoreli?

A to ni vse skupaj malo kontrdiktorno?!

Obstaja pa eno stanje, ki je samo videti kot izgorelost, v resnici pa ni. Za tekšnega človeka bo dobesedno usodno, če bo napačno zdravljen.

O tem pa v nadaljevanju TUKAJ.