(Iz arhiva! Velja pe še danes)

V novicah na »24 ur«, 7. marec 2015, so objavili:
“Podatki registra raka kažejo, da število na novo odkritih rakov kot tudi smrti zaradi raka pri nas raste. Strokovnjaki ocenjujejo, da bi lahko tretjino vseh rakov preprečili z zdravim načinom življenja, kar v Sloveniji pomeni več kot 4000 primerov na leto«.
Med ostalim navajajo tudi:
»Uspehe je treba pripisati presejalnemu programu ZORA, prizadevanjem številnih strokovnjakov ter večji osveščenosti žensk, pravijo pristojni. V prihodnosti pa pričakujejo še dodatno znižanje zaradi cepljenja deklic proti HPV.
Zaradi presejalnega programa SVIT pričakujejo znižanje obolevnosti in smrtnosti tudi pri črevesnem raku, pri programu DORA pa znižanje smrtnosti zaradi raka dojke za četrtino«.
Bila sem še študent, ko so začeli graditi prvi diagnostični center v Zagrebu. Profesorji so nam govorili, da so to zgrešeni in celo škodljivi projekti. Namreč, naše telo kar naprej izdeluje »škartne izdelke« — kar pa je normalen pojav. Evolucija je poskrbela za številne mehanizme, s katerimi se te napake eliminirajo in se vse spravlja v red.
Problem nastaja, če se človek vtika v ta proces.
Namreč, vsaka zunanja intervencija onemogoči lastni čistilni proces organizma. Razen tega pa je naš ukrep v prizadeto področje kot bencin na ogenj.
Po drugi strani pride do psihološke obremenitve. Človek postane obseden s problemom in ta obsedenost ga resnično pripelje v bolezen, ki se sicer ne bi razvila.
Sedaj pa premišljujem:
Če to, kar so nam profesorji na fakulteti govorili, povem z drugimi besedami in na preprost način, dobimo naslednji sklep: bolj, ko bomo »zgodnje odkrivali« in »zdravili«, bolj bolni bomo.
Zraven pa moramo dodati še statistike, po katerih je vidno, da veliko več ljudi pride v bolnice in tudi umira ZARADI KOMPLIKACIJ MEDICINSKE TERAPIJE, kot zaradi drugih uzrokov.
Sedaj še malo »kmečke logike«:
V sporočilu pravijo, da je za tretjino raka krivo nezdravo življenje.
Če bi to bilo res, bi se morala obolevnost z rakom v zadnjih 20–25 letih MOČNO ZMANJŠATI!
Namreč, do pred 20–25 leti je našo prehrano v veliki meri sestavljala mastna svinjina in relativno malo zelenjave in sadja. Mi Madžari smo bili v tem še veliko hujši od vas Slovencev. Prekajene šunke ter ljute, mastne in papricirane klobase smo jedli 3-krat dnevno pa še vmes (Poslušajte Balaševića v pesmi »Al’ se nekad dobro jelo«--ker to, kar našteva v svoji pesmi, je RES).
Delo na njivi ali odmetavanje snega pozimi je bil »fitnes«. Nismo tekali okrog, nismo kolesarili. Tudi super »zdravih« oblačil (za vsako aktivnost drugačnih) nismo imeli ...
Stališče je bilo (še učili smo se o tem), da tisti, ki ne je mesa, zboli ali znori. A na Gorjancih so dojenčkom dajali vino v flaške –»za moč«.
Po osamosvojitvi se je vse bolj začelo »skrbeti za zdravje«. In ta silna »skrb« za zdravje se je popolnoma razbohotila v teh 20–25 letih in nič več ni dovolj dobro, kar je evolucija ustvarila v teh nekaj milijonih letih. Na trg so vrgli drage »pametne ure« in števine aplikacije za pametne telefone, ki naj bi nam koristili v naši skrbi za »zdravo življenje«.
Pa ni samo to! Vase moramo metati raznorazne vitaminske in beljakovinske dodatke. Farmacevtska industrija pa, v »silni skrbi« za naše zdravje, podkupuje medicinske strokovnjake, ki nam potem dokazujejo, da nismo zdravi tudi, ko smo. Če pa se upiramo in jim ne sledimo kot ovce, da bi kupovali njihove neumne, nepotrebne in drage izdelke »za zdravje«, potem uporabijo svoje najboljše orožje: »zganjanje panike«.
Nadaljnja neumnost v tem članku o raku pa je trditev, da naj bi ozaveščenost in presejalni programi »ZMANJŠALI OBOLEVNOST«.
Namreč: »Presejalni program« je ukrep za PRAVOČASNO ODKRIVANJE ŽE OBSTOJEČE bolezni, ki pa se še ni razbohotila.
Kako bi po tem »odkrivanje« zmanjšalo OBOLEVNOST? Ali mislite, da bo rak kar ubežal, ko se bo zavedal, da ga bodo zgodaj ugotovili?
In kako naj bi ozaveščenost pomagala? Ozaveščenost o čem? Ozaveščenost o »zdravem življenju« se je intenzivno začela pred četrt stoletja! Do danes je za to zapravljenega ogromno denarja in že vrabčki čivkajo o tem.
Če bi »ozaveščanost« in »zdrav način življenja« res pomagala, bi po toliko letih že imeli vidne rezultate v zmanjšanju obolevnosti od raka. Vendar v članku trdijo nasprotno. Potem, kako nas lahko imajo za tako neumne, da nas terjajo v ukrepe, ko pa je, iz nam serviranih podatkov jasno, da so ti ukrepi neučinkoviti.
Nadaljnje vprašanje je učinkovitost te zelo drage in strupene TERAPIJE. Namreč, presejalni testi se delajo, da bi se ljudje pravočasno začeli zdraviti, preden se bolezen (ki je ŽE v njih) razbohoti.
Lahko bi rekli, da se zaradi vse večje učinkovitosti presejalnih metod, zgodaj odkriva vse več obolelih z rakom. V redu. Saj če zgodaj odkriješ, potem je lažje zdraviti in terapija je bolj učinkovita. Če bi bilo tako, potem bi morali imeti VSE MANJ BOLNIH!
Vendar, kot je iz objave razvidno: TO NI TAKO!
Drugo vprašanje v zvezi s terapijo raka je: če je uspešna, potem bo tudi manj ljudi umiralo. Saj uspešna terapija pomeni, da ozdravi tudi ta rak, ki se je pač nekoliko že razbohotil.
Vendar tudi TO NI TAKO!
Zaradi česa bi potem dajali nov in nov denar za vse to, ko pa NI UČINKA, Raka je vse več in vse več jih umira.
Pa tudi sicer. Ljudje so toliko v paniki, da vsak leta k zdravniku za vsako malenkost. In se že rutinsko dela na milijone laboratorijskih in drugih testov in preiskav. Zakaj bi potem še ekstra potrebovali drage presejalne akcije?!
Če bi bile vse te drage reči okoli odkrivanja in terapije učinkovite, še vedno ostaja odprto vprašanje, zakaj je vse več obolevanj? Že stoletja intenzivnih raziskav---PA BREZ REZULTATA! Potem pa medicina zaničevalno kritizira druge metode, da so neučinkovite.
Dragi moji medicinski kolegi: če bi vsaj priznali, da niste nič dosegli, bi bilo bolj pošteno in bolj učinkovito. Toliko manipulirate, da se ujamete v lastne mreže. Toliko se trudite neuspehe »znanstveno« prikazati za uspeh, da niti ne opazite, kdaj sami »bleknete« resnico in daste dokazilo lastnega neuspeha. In ne recite, da so mediji narobe prikazali. Ker jih nič ne kritizirate za nezanesljivost, ko vas poveličujejo in udrihajo po »alternativi«.
Situacija je še bolj katastrofalna, če omenim še dve zadevi.:
Rak je bil eden od močnih vzrokov, da sem bila razočarana nad medicino in sem jo zapustila. Razočaranje se je začelo že na specializaciji.
Učili so nas, da delamo registre obolelih za določeno boleznijo na naših terenih in da se posebej posvečamo tem določenim skupinam. Zaradi tega sem, ko sem delala turnus na onkologiji, zaprosila za seznam ŽIVIH obolelih in raka ozdravelih bolnikov z mojega področja (Kostanjevice in Podbočja).
Seznam, ki sem ga dobila, je vseboval kar precej natisnjenih strani z imeni.
Veselo sem prikorakala v svojo svežo terensko službo in takoj naročila naši stari patronažni sestri, kaj želim. Ona se je samo smehljala (ni si mi upala zmetati naravnost v obraz to, kar je mislila). In tako sva šli po seznamu po vrsti......Ona bere in govori: »ta je mrtev že 10 let –ta pa 5 let .........«.
Od mojega obširnega seznama so ostala mogoče 3–4 imena ljudi, ki so bili še živi. Onkološki inštitut pa je vse te prikazoval kot žive in ozdravele. Večina pa jih ni umrla zaradi starosti!
Ljudi večinoma ne vedo, da se pri raku šteje za »ozdravljenega« tisti, ki preživi 5 let (pri levkemiji 3 leta)! Če po 5 letih in 1 dnevu umre za rakom, se bo v statistiki prikazoval kot ozdravljen. Mislim, da se kriteriji v tem niso spremenili.
Vem tudi za večje število pacientov, ki SPLOH NISO IMELI RAKA, čeprav so vodeni kot »ozdravljen rak«. Torej, »ozdraveli« so, ker sploh niso bili bolni. Seveda ti podatki ne gredo v javnost!
Uporabimo spet zdavo kmečko logiko:
Za raka se proglasi marsikaj, kar dejansko ni rak. To pomeni, videti je več obolelih, kot bi jih resnično bilo.
Potem goljufajo pri uspešnosti terapije. Verjetno preživijo tisti, ki niti niso imeli raka. Ali pa tisti, ki ozdravijo KLJUB MEDICINI, a zaradi lastnih prizadevanj.
Kljub vsem tem goljufijam, da bi razultate prikazali za boljše, kot so, SO PRISILJENI PRIZNATI, DA obolevnost od RAKA ŠE NAPREJ RASTE IN UMRLJIVOST TUDI.
TOREJ, VPRAŠANJE JE, KOLIKO JE DEJANSKO RESNIČNIH RAKAVIH BOLNIKOV, KATERIM NAJ BI MEDICINA TAKO ZELO POMAGALA OZDRAVETI?
So pa še dodatna vprašanja, ki jih bom sedaj samo omenila.
Kaj je s kvaliteto življenja?
Številne statistike dokazujejo, da medicinska terapija ne samo, da ne podaljša življenja rakastih bolnikov, ampak tudi to, kar je človeku še ostalo, močno poslabša (to sem doživela v svoji praksi in to so bile zadnje »kaplje čez rob«, da sem prenehala biti uradni zdravnik).
Tudi etičnega problema nismo omenjali. Ne rabimo uzakoniti evtanazije! Morali bi samo pustiti človeka, da dostojanstveno umre, namesto da mu na silu podaljšujemo trpljenje in razčlovečeno umiranje.
Ob njem so uničeni tudi svojci, ki trpijo skupaj z bolnikom. A trpljenja se ne znebijo niti po smrti bolnika. Saj vsak od njih razvije odpor, tudi sovraštvo do svojega bolnika in željno pričakuje njegovo smrt. Po tem pa ima slabo vest zaradi tega celo svoje življenje.
Ali pa npr. majhni otroci z levkemijo, ki jim samo toliko podaljšaš življenje, da se začno zavedati svojega brezizhodnega stanja.
Ali fetus z napako! Namesto da pustimo naravno selekcijo, da dela svoje, se na fetusih delajo ekstravagantne znotrajmaternične operacije. A vse to nima nobenega drugega smisla, kot za fasado »humanosti« skriti napihovanje nekogaršnjega ega in iluzije bogovske moči. Zakaj mislimo, da smo pametnejši od evolucije, ki je do današnjih časov pridno opravljala svoje delo?
In pomislite na starše, ki morajo ne samo gledati svojega otroka, kako umira, ampak mu morajo tudi odgovarjati na njegova tako boleča vprašanja ... Potem pa še drugi otroci iste družine, ki so zapostavljeni in neznosno trpijo zaradi vsega tega.
In to medicina jemlje za uspeh? Hvalijo se, da so levkemičnemu otroku podaljšali življenje za nekaj let! Zame je to greh proti človeštvu.
Pomagati je treba in marsikaj se da pozdraviti, celo na preprost način ozdraveti, vendar ne z uradno medicino.
Naprej o raku prebeerite v brezplačni e-knjigici, ki ja lhko prenesete tukaj
Viri:
Comments