
Naše življenje je lahko uspešno šele takrat, če ga gradimo na zavedanju. Največkrat pa ga gradimo samo na podlagi informiranosti, celo na pomanjkljivi informiranosti.
Portal Fran, Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU pravi:
znáti znám nedov. (á ȃ) 1. imeti to, kar se uči, študira, vtisnjeno v zavest, spomin in biti sposoben povedati, uporabiti: znati abecedo, poštevanko; pesem se je učil toliko časa, da jo je znal; igralci ne znajo vlog; znati besedilo na pamet, kot očenaš / zna nekaj francoskih besed; zna dosti pravljic 2. navadno z nedoločnikom biti glede na izurjenost, usposobljenost sposoben (uspešno) opravljati kako dejavnost: zna brati, kositi, kuhati; zna popravljati stroje; ne zna plavati; elipt.: zna vsa kmečka dela opravljati, delati; dobro zna svojo obrt; valčka ne zna plesati // biti zmožen česa, uspešen pri čem glede na svoje lastnosti, sposobnosti: zna se obvladati, potrpeti; znal jih je prepričati, da so šli; zna se uveljaviti; zna varčevati / ekspr.: zna lagati spretno laže; zna živeti uživa življenje / elipt., ekspr.: znati je treba, pa gre biti iznajdljiv, prebrisan; ljudje znajo, pa imajo / kot izraz priznanja: vse je potegnil za nos. Ta pa zna; pretihotapil je dosti blaga. Kdor zna, pa zna
zavédati se -am se nedov. (ẹ́) 1. biti v duševnem stanju, v katerem se neposredno ve za svoje obstajanje in svoja duševna stanja: bolnik, ki je bil nezavesten, se spet zaveda; 2. preh. imeti v zavesti vedenje o obstajanju koga ali česa: zavedati se sebe, sveta, življenja / odkar se zavedam, je bilo tako // imeti v zavesti vedenje o čem in ravnati v skladu z njim: zavedati se svojega izvora, svoje narodnosti / ali se zavedaš, kdo je on veš, ti je jasno // na osnovi kritičnega presojanja imeti v zavesti vedenje o čem: zavedati se krivde, moči; zavedati se resnosti položaja; zavedati se moramo, da so bili takrat drugačni časi / slovensko zgodovinopisje se zaveda tega problema
zavédanje -a s (ẹ́)
glagolnik od zavedati se: … zavedanje sebe, sveta / zavedanje o pomembnosti varstva okolja
ozavéščanje -a s (ẹ́)
delanje, povzročanje, da kdo kaj spozna, se česa zave
Na podlagi teh definicij je jasno, da »vedeti/znati« in »zavedati se« ni isto.
OD INFORMIRANOSTI DO ZAVEDANJA
To je pot, ki je sestavljen iz nekaj korakov.
Izhodišče je, da mi nekaj ne znamo, pa gremo poslušati nekoga, ki nas informira o tej temi. S tem smo prišli iz neznanja v STANJE informiranosti.
Na primer, nekdo održi potopisno predavanje o neki destinaciji, kjer še nismo bili. Ali govori o nevarnosti, če med upravljanjem z avtom pišete SMS-e.
Ali je to predavanje dovolj, da bi se tudi resnično zavedali tega kraja?
Ali je to dovolj, da prenehate pisati SMS-e med vožnjo?
Ni dobolj, niti o kraju, niti o nevarnosti med vožnjo.
To so bile samo INFORMACIJE, ki so samo začetek poti ozaveščanja čeprav večinoma tudi za takšno informiranje trdijo, da nas »ozaveščali«.
Od nas je odvisno ali bomo dobivene informacije pozabili, memorirali ali pa se jih naučili?
OD MEMORIRANJA DO STANJA NAUČENOSTI
Če smo memorirali - zapomnili neke zanimive podatke, gremo se naprej učiti.
Pogosto je to kar počnemo samo “učenje na pamet”. Tudi recitacijo ni dovolj samo naučiti "na pamet" brez razumevanja. Od napamet naučenega kuharskega recepta pa je edina koristo to, da se lahko važite pred drugim, kaj vse znate, umrili bi pa od lakote, ker suhati pa ne znate.
Pravo “učenje” je dolgotrajen in mukotrpen PROCES, s katerim pridobivamo nove informacije ter jih poglabljamo in povezujemo z našim že obstoječim znanjem in čustvi.
Obstajajo pa “učitelji”, ki ponudijo POT in METODE, kako korak za korakom hoditi po tej poti, da hitro in brez večjih težav dosežemo STANJE naučenosti.
Dobro vemo, da marsikdo razpolaga z ogromno količino znanja in je tega tudi pripravljen deliti z nami, vendar se od njega nič ne moremo naučiti, ker ne zna POUČEVATI – ne zna nas voditi iz koraka v korak (ne zna kako bomo mi, iz svojih odredišt uspel priti do te sanjske destinacije).
In, na žalost, danes je ogromno "modrecev", ki govorijo--teoretizirajo ure in ure, v resnici pa pojma nimajo o čem sploh govorijo.
Rezultat pravilnega učenja je RAZUMEVANJE slišane ali prebrane informacije. To je STANJE naučenosti.
(Torej, pridobimo ne samo izčrpne informacije o sanjskem kraju temveč, na podlagi naših podobnih izkušenj, stvorimo neko sliko o njem. Lahko pa tudi začutimo potrebo, da tudi sami obiščemo ta kraj.
Ali pa dobimo dodatne podatke zakaj in kako pisanje SMS-a med vožnjo umika našo pozornost, kako možgani ob tem delujejo, kako se obnaša naša pozornost in spreminja naše obnašanje ...)
Vendar, ali lahko vso to znanje o sanjskem kraju nadomesti obisk tega kraja?
In ali je nabrano znanje o nevarnosti dovolj, da prenehate pisati SMS-e med vožnjo? Zagotovo ne! Sicer ne bi bilo policajev in kazni za takšne prekrške.
Pred leti, ko sem še delala kot zdravnica, sem srečala podatke, da je med zdravstenimi delavci veliko njih na mamilih in da večina njih kadi ... čeprav so na strokovni ravni obvladali znanje o teh problemih.
Zakaj pa ne odnehate, ko pa vse veste o nevarnosti? Ali hočete nastradati?
Zagoto ne! Samo vam manjka ta neki specifičen občutek, da ste vi v igri, da ste "notri" in da se vse to tiče vas in da se vam vse to slabo lahko zgodi.
Torej veste, kljub temu se pa, NE ZAVEDATE - ne pride vam "do živega", da se nesreča lahko zgodi tudi vam.

Stanje “naučenosti” je še vedno samo TEORETSKO ZNANJE. Ono je nujno potrebno, vendar če ga ne nadaljujemo v “prakso”, od tega nimamo veliko koristi. (Še naprej boste pisali SMS-e med vožnjo, čeprav lahko držite znanstvena predavanja o nevarnosti zaradi tega).
KVANTNI PRESKOK V ZAVEDANJE
Naša pot od memoriranja do stanja “naučenosti” je bila linearna. Dobljene informacije smo morali samo malo poglobiti z nekaj dodatnimi razlagami in jih povezati z drugimi informacijami.
Če bi nadaljevali na enak način, ne glede na to, koliko knjig bi prebrali ali koliko razlag poslušali, še vedno bi ostali na nivoju teoretskega znanja (in naprej pisali SMS-e med vožnjo).
Če hočemo priti do bolj kvalitetnega in resnično uporabnega znanja, potrebujemo nek SPREMENJEN PRISTOP DO UČNE SNOVI. Potrebujemo nek “kvantni preskok” − neko “stopnišče” od “učilnice” do “laboratorija”. In v samem “laboratoriju” potrebujemo pot in metodo, kako bomo teoretsko znanje prenesli v uporabno in praktično SPOZNANJE.
Tudi tukaj potrebujemo učitelja, ki nas bo z metodo ozaveščanja vodil, da iz STANJA naučenosti pridemo v STANJE zavedanja.
Učitelj nam tukaj ne daje samo pot in metodo, temveč nas reši življenjske nevarnosti. Saj veste, kako je z laboratoriji: lahko samo nekaj malega storiš narobe, pa vse eksplodira. Tako je tudi v življenju!
Zavedanje je stanje, kjer s celim svojim bitjem doživljamo znanje, ki smo ga pridobili z učenjem. Ko odpotujemo v to tujo državo, ali pa v simulatorju preizkušamo svoje vozniške sposobnosti med pisanjem SMS-a.
Šele ko doživite pravo zavedanje, lahko primerjate in vidite, da nič od tega prej ni bilo pravo zavedanja. Bil je "aha", ko ste razumeli snov, vendar ta aha ni bil podoben temu, ko ste to snov tudi dožveli.
Obstajata pa še dva močna kriterija - dokazila za to ali je to bilo pravo zavedanje ali pa ne. Namreč, pravo zavedanje NIKOLI ni "točno to" kar ste mislili, ali pa kar so vam drugi trdili temveč je nekaj čisto drugače. Ulice tega mesta so točno tam in točno takšne, kot ste jih videli na slikah vendar vse eno je čisto drugače kot vam je to prej bilo videti.
Ko pa gre za terapijo, po tem samo spoznanje--tisto ta pravo, odpira pot v ozdravitev (brez drugih pripomočkov) ali v sposobnost reševanja tega, kar vam prej ni šlo. In tudi to ni "točno to" kot so vam povedali temveč ima popolnoma drugačen "okus".
Obstaja metoda razmišljanja (ki sem ga, v Transformni osebnostnii terapiji imenovala "barantanje z bogom"). S tem procesom razmišljanja pridemo v stanje kot bi bili »na licu mesta«!
Takšna spoznanja imenujemo tudi »aha« spoznanje, ali epifanija.
KAJ PA JE REALNO STANJE?
V vsakdanjem življenju pa se pojmi v glavnem ne ločujejo. Tako marsikdo trdi, da nas “ozavešča”, ko nas dejanski samo “informira”.
Marsikdaj niti ne pomislimo na možnost, da za naše znanje obstoji višja kvaliteta − zavedanje. Največkrat pa smo prepričani, da se zavedamo, dejansko pa samo znamo.
Trgovci se najbolj zavedajo pomena ozaveščanja in
“kvantnega preskoka”. Sicer ne bi tvegali s ponujanjem svojih dragih avtomobilov za testno vožnjo.
To pa, kar je samoumevno v marketingu, pozabljamo v večini področij našega življenja, sploh na področjih osebne rasti in zdravja.
Na teh področjih ljudje gradijo svoje ukrepe celo na podlagi neke pomanjkljive informiranosti. Ravno takšne metode so danes najbolj popularne. Nihče ne opazi, kako vodijo v propad.
Prepričana sem, da ni človeka, ki ne bi vsaj enkrat v življenju doživel globokega zavedanja. To je tisti »aha« občutek, ki ti seže do dna duše in čutiš, da ti je spremenil svet.
Celo v knjigah so ljudje opisovali svoje ozdravitve od raka na podlagi spontanih »aha« doživetij. Tudi večina epohalnih odkritij je bila posledica “aha-jev«.
Vendar “aha-je« poznamo samo kot sporadični fenomen, ki lahko pride, večinoma pa ne. Tako nanje nihče ne pomisli kot na redno metodo za sistematično zdravljenje čeprav je to možno in je tudi uresničneo v Transformni osebnostni terapiji (TOT).
Metode ozaveščanja so nas učili že v osnovni šoli!
Največ pri matematiki in literaturi! Spomnite se! Ali vsaj poglejte pri vaših otrocih.
Začenja se nekje že v tretjem razredu osnovne šole. Takrat otroci začnejo dobivati prve tekstovne naloge iz matematike. Morajo razumeti, kakšna matematična operacija je to, če, na primer, od svojih 5 jabolk daš prijatelju eno …
In tako nas iz razreda v razred ne učijo samo matematičnih operacij, temveč tudi logičnega razmišljanja, ki nas pripelje do globokega zavedanja. Torej, ozaveščajo nas, kako bi se tudi sami naučili METODE ozaveščanja.
Namreč, za pravilne rezultate izračuna moramo imeti pravilno postavljeno nalogo. A pravilno jo bomo znali postaviti šele, ko se je do popolnosti zavedamo.
In to velja za vsa področja našega življenja: NI PRAVIH REZULTATOV, NITI TRAJNEGA USPEHA, ČE SE NE ZAVEDAMO PROBLEMA V CELOTI. Rezultata ne moremo prepisati, saj ima tisti zraven nas drugačno nalogo od naše.
Ta mentalni proces bi morali uporabljati vsepovsod, tudi ko gre za nas, za našo osebnost, značaj in zdravje.
Vi se tega dobro zavedate in se trudite v tej smeri. Niste se pa spomnili preveriti v slovarju in primerjati ali to, kar počnete (a imenovano je: »ozaveščanje«) resnično odgovarja temu, kaj se pod temi pojmi podrazumeva.
Samo ste naučili na pamet visokoleteče filozofije, brez da bi jih resnično razumeli a še manj, da bi se jih resnično zavedali.
Lahko ste super sposoben matematik, vendar ne boste dobili pravih rezultatov, ker svoje izračune gradili na nepravem aksiomu.
OPOZORILO
V novejših časih se pa ozaveščanje močno zlorablja. Obstajata dva ključna oblika:
1. zavedanje v umazano smer
2. zavedanje nerelevantega
Ad 1.
Zavedaš se kako bi lahko nategnil nekoga drugega, kako bi ga premagal, kako bi druge pretental, izmanipuliral, izvlekel njihov denar...
Tega se poslužuje nevromarketing in ne samo za prodajo določenih izdelkov temveč tudi za politične mahinacija, pa celo do motiviranja ljudi za imperialistične vojne.
Koristi se tudi da te prepriča v nekaj kar pa ni res, Zna se ti pa tako servirati, da ti je vse logično in videti pravilno čeprav gre za laži in mahinacije.
Ali pa ti se prikažejo stvari tako, da obdolžiš nekoga ali pa ga povzdgiguješ.
Ad.2.
Npr, da se ti doživetje pri uporabi kanabisa prikaže kot duhovno napredovanje in kako ga je potrebno uzakoniti, saj je tudi to zeleno in raste v naravi...
Ali pa boš "aha"- doživel ne pri zavedanju svoje hudobije, zaradi katere so ti starši primazali klofuto, temveč boš doživel "aha" ob tem, ko ti dopovejo, da so ti starši bili neprimerni ker so ti kratili svoboščino in tvoj prosti razvoj ko so ti branili, da prst vtikaš v utičnico ali so ti branili, da nezavarovan plezaš na drevo...
In, namesto, da se zavedaš kako te nategujejo z obljubam in lažno moralo, ti boš dobil aha obuček ko ti dopovedujejo kako ti vse to pripada, kako si v vsemu super in kako te nihče ne sme kritizirati ker ti si pa bog in lahko počneš karkoli češ.
Ali te napolnijo s teorijami in misliš, kako si veliko tega pridobil, in ne zavedaš se, da pa si s tem dobil samo hrano za svoje možgane in ego a nič koristnega za konkretno življenje
Marsikateri govornik je izjemni talent za takšne reči. Dobiš občutek kako ti je vse sedaj jasno, kako ti je odgovoril na tvoja vprašanja in sedaj veš pot do zdravja in uspeha. Po nekaj urah, ko se zbudiš od njegovega karizmatičnega blišča (če se sploh zbudiš) pa ugotoviš da ti v resnici nič koristnega ni povedal.
Tukaj je problem v tem, da si ponavati veliko plačal za takšne seanse in sebi ne moreš dovoliti priznanje, da od vsega nisi nič odnesel. Zato tvoja podzavest deluje tako, da ti le zboljša situacijo pa ne zato ker bi ti res bilo boljše ali ker bi ti ta dotični pomagal . Lahko pa da ti je res boljše, vendar zaradi tvojega delovanja na sebe ne pa njegovega.
Comments