top of page

Blog

Svet iz drugačne perspektive

Kaj pomeni: biti obrnjen v pravo smer?

Writer's picture: Kornelija TothKornelija Toth

Updated: Dec 30, 2024


Kar naprej poudarjam da se lahko resnično pomaga nekom če je obrnjen v pravo smer.

Kaj to pomeni, bom opisala v prispodobah.

Npr. polazim iz Bleda in hočem na morje

Morje je tudi sicer simbolika boga –svobode, zdravja, sreče, uspešnosti ...

Moram skozi Ljubljano.

Vem, da pri Ljubljani moram zaviti na desno.

Vendar, če grem takoj za predorom desno—bom prispela v Maribor.

Do morja pridem če na koncu Ljubljane zavijem desno.


Prava smer (proti »morju«) pomeni, da smo SONARAVNI, da smo vezani na fiziologoijo, na boga/cenralni računalnik in na logiko, ter odprti do njih, kaj jim omogoča, da v nas, brez našega zavedanja spontano popravijo nepravilnosti v nas še preden bi mi to opazili, še preden bi resnočno doživeli bolezen ali druge navšečnosti.

Če pa le doživimo nevšečnosti, one so majhne in z majhnnimi »posegi« se zadeve spet spravijo v red.


Tako se mi lahko zgodi, da ne opazim da sem zapustil avtocesto npr. pri Vrhniki, tam pa se zgubim in ne morem naprj. Bolezen je kot izgubljenost in slepa cesta v katero smo se zabili. Mali zamik v levo me že spravi nazaj na avtocesto. Pa tudi če nadaljujem po stari cesti, še vedno bom prišla na morje čeprav počasneje in neudobno.


Ko smo v pravi smeri, homeopatsko zdravilo ali kakšna druga »zdravilna bergla« (sem sodi tudi medicina pa tudi zdravilni rituali,) z lahkoto naredi to »korekcijo poti«. Ko pa smo nazaj na "avtostradi čutimo, da smo prišli na svoje prave tirnice in nam steče življenje gladko naprej.

Ko smo v pravi smeri, tudi to čutimo, kakšno zdravilno berglo potrebujemo, če se iztirimo. Če pa smo nestrpni in takoj po predoru na začetku Ljubljana skrenemo desno, po parih metrih nas cesta z velikim ovinkom zapelje na levo -- proti Mariboru.

Ta nestrpnost je zelo očitna pri vseh vas, pa ne samo, ko gre za vašo ozdravitev in dosezanje svojih želja in sanj.


Če takoj opazimo (a vedno so opozorilni znaki), da se dejansko peljemo levo in ne desno, se še lako vrnemo, čeprav že z malo nevšečnosti. Če pa ne opazimo napako ali pa smo preveč prepričani v sebe in kljub očitnim opozorilom še naprej peljemo naravnost ... bomo končali v Mariboru. Če pa se tudi tam nočemo obrniti, prišli bomo v Černobilski nuklarni reaktor ... ali pa se izgubili v Sibirski tajgi zimi, kot Napoleno ali Hitler.


Če se na poti zgubimo, npr. pri Domžalah, tudi tukaj nas kakšna »zdravilna bergla« vrne na pot—vendar ta pot še naprej vodi v napačno smer. Če se terapevt NE zaveda tega, njegova terapija ne bo imela pravega delovanja. Dejansko je bolj škodljiva kot koristna. Potegne pacienta iz bolezenskega stanja in zato v njem gradi prepričanje, da lahko počne kar če, in se mu nič slabega ne more zgoditi. Oz, da bo vedno nekaj in nekdo, ki bo popravil to, kar v resnici sam uniči. Zato, z vse večjo samozavestjo bo terjal naprej po starem – v napačno smer, dokler vse ne poči do konca. Pa še ne bo odnehal. Samo bo trmasto tarnal in terjal, saj je navajen, da je njemu vse omogočeno in dovoljeno.


Vsi klasični terapevtski sistemi

(tudi medicina, s cepljenjem vred)

so imeli cilj dobiti na času in obdržati človeka v življenju v upanju, da se bo, če že prej ne, pa v »mariboru« zbudil, in dojel, da je šel v napačno smer,

pa se bo spametoval in se

obrnil v pravo smer.

Te in takšne uspešne terapije na tej poti v krivo smer so samo odrivale »nenarejene izpite« v bodočnost in omogočale »pogojno vpisovanje v naslednje letnike«.

Nihče pa to ni hotel videti. Ozdravitev in s tem »Upis v naslednji letnik« je in za neizurjenga terapevta in za pacienta dalo iluzijo, da je problem v popolnisti umaknjen kar pa ni bil.


Bolj ko se je človek približevali tej neki meji (»pri mariboru«), manj učinkovite so postale dosedanje terapije in dobro stanje pacienta je krajši čas trajal. Namreč, ni več bilo poti naprej, kam bi se spet odrinili potrebni izpiti, pa tudi poravnalo vse večje število »računov«, ki jih je človek v svoji ihti zagrešil.

Sicer to je ugotovil tudi Hahnemann in svoje iskušnje opisal v 6. izdanju Organona, ter postavil teorijo o miazmah, saj mu je postalo jasno, da bolezni imajo globoke korenine in niso samo to, kar je vidno na površini.


V »mariboru« (pred 30. leti) smo dobili na izbiro dva pota

.

1. Transformna osebnostna terapija (TOT)

je ponujala obrat nazaj (proti "ljubljani", pa po tem v smeri morja).

Obrat v konkretnem pomeni:

- iskanje vzroka naših težav v nas samih, namesto iskanja zunaj in pri drugih, ter

- pot v sonaravnost in našem podrejevanju zakonom narave (bogu) namesto terjanja prevlasti nad njo in podrejevanje narave našim komandam.

Ta transformacija človeka bi bila postopni proces in bi zajela vsa področja življenja, a brez apokaliptičnih katastrof.

Bilo je torej potrebno sprejeti, da nikoli več kot prej


2. Popularna miselnost (nastala izključno za marketinške namene), ki vas je nagovarjala, da še z večjo ihto in močjo, kot dosedaj, nadaljujete pot v svojo dosedanjo smer.

Ker več ni bilo možnosti kam porivati svoje nakopičene smeti in neporavnane račune, zato se je vse zagnalo v apokaliptično lavino, kot to v konkretnem življenju vidimo.

Postali ste uboga, ponorela, razpuščena, izgubljena, slepa in gluha drhal - kot o tem mislijo tisti, ki so se bogatili na vaši neumnosti. Sedaj se pa borite proti vsem in vsakom in terjate bogove, ki bi vam izpolnili vaše želje, kot so vam jih obljubili vaši guruji. In namesto da vidite, da so vas ravno te metode pripeljala v katastrofo ker so obljuljale laži in nemogoče, vi nadaljujete kupovati te metode natega in manipulacije in nočete priznati poraza.

Kdaj boste končo dojeli,

da krivci niso tisti, ki vam ne omogočijo

uresničitev vaših "sanj",

temveč tisti, ki so vam usadili nemogoče in neuresničive sanje!

Zato noben sposoben in normalen človek ne bo sprejel vlogo vodje.

Vi nikomur ne želite slediti temveč hočete hlapce,

ki naj bi izpolnili vaše terjatve,

za katere so vas manipulatorji prepričali,

da vam pripadajo.


Spoznanje, da smo uničili naravo bi nas moralo resnično zbuditi, pa da tega ne počnemo več. Namesto tega, človek še bolj uničuje naravo, kot jo je kadarkoli prej. Sedaj uničuje svojo lastno bitje — ki nam je božja narava dala samo »na uporabo«. Uničujete jo s pravili o »zdravi« prehrani, uničujete moralne norme, miselne tokove, razdirate genetiko, ubijate mikro naravo s strupi, ki jih imenujemo dezinficiensi in ob tem jo še dodatno onesnažujete s sanitarnim odpadom. Z novim cepljenjem pa hočejo spodbuditi naše telo, da uniči tudi osnovne nosilce življenja – »viruse« iz katerih smo tudi mi izgrajeni.

Človek se že razkraja! Zato mu že škodi vsaka sapica.

NI VEČ MOŽNO OBVAROVATI VAS OD RAZKRAJANJA, ČE VI NAPREJ SILITE V TO SMER UNIČENJA (VEČ O TEM)


Zato bodo sposobni začeli gledati svoja posla. In če ste tako silno neumni, po tem imejte svoje iluzije, za katere ste pripravljeni plačati vsako ceno.

Morali pa bodo vseeno nekaj narediti, da bi vas spravili v neke razumne okvirje in ustvarili neki red.

Pa dobili boste- cepivo. Zakaj se ne bi nekateri še naprej bogatili na vaši neumnosti! Če pocrkate - kaj pa po tem! Sami ste tako hoteli! Tudi tako je preveč drhali na Zemlji, kot menijo bogati. Ali pa vas bodo programirali. To bo še najbolj »humano« - kot se je izrazila neka pomembna osebnost v medijih.


ZKAJ SE PA NE MORE UKINITI CEPLJENJE, KO PA NE DELUJE IN TUDI DRUGA NEDELUJOČA TERAPIJA?


Sedaj smo na točki ko nič ne deluje. Drži vas samo upanje, da to le ni res.

Jaz o tem lahko govorim, saj iz mojih butastih človeških ust v vaša butasta človeška ušesa ne more priti pravo spznanje. Pravo spoznanje o tem bi vas UBILO.

Če vse to o čem govorim (pa ne samo jaz) tudi naprej ignorirate, prava katastrofa bo nastopila verjetno v relativno kratkem času.

Če pa pustite, da moje besede delajo v vas kot »buba v ušesu« ste omogočili ne samo da se spoznanje poglablja temveč tudi to, da se sprot umika vse, kar je nevarno. In dokler vam spoznanje pride do dna duše, nevarnosti da vas raznese ne bo več, a tudi ta huda zunanja nevarnost bo izginla. No ja, dobro še ne bo vendar ne bo več katastrofe.


Ker smo v začaranem krogu, zato tudi pri tem, da obdržimo upanje, potrebujemo berglo. In ta bergla so vse tisto, na kar smo se navadili, oziroma od česa smo postali ODVISNI.

Zamislite samo, kako vam je nemogoče hudo, če ne dobite svojo jutranjo kavico, na katero ste navajeni. Pa kava ni nič takega. Ne ustvarja pravo zasvojenost. Zasvojenost je samo psihična in na podlagi navade.

Na mamila se ustvari telesna odvisnost. Tako da tisti, komu se naenkrat odvzame droga, lahko tudi umre.

Lahko umre tudi hudi kadilec, če bi mu naenkrat odvzeli cigarete...

Na enkrat, kar tako ukiniti cepljenje, ko ste vi na nevarnem terenu in vozite v napačno smer---bi lahko imelo usodnih posledic...

Profesorka pediatrije nam je na predavanju povedala, da za uvedbo cepljenje proti ošpicam in mumsu ni bilo nobene medicinske indikacije.

Enako tako so vpeljava kave, cigaret in drog v vaše življenje bila nepotrebna. Vendar sedaj jih le ne morete kar tako, čez noč TRAJNO odnehati a brez posledic!

Na sploh se to ne da, po tem, ko ste se, pod vodstvom popularnih metod neskončno oddaljili od svoje božje fiziologijie in s tem uničili marsikateri naravni sistem, ki vam je služil za obrambo in ki bi vam v red spravil to, kar ste uničili pri sebi. Kot če bi nekom sneli gips, ki ga je imel zelo dolgo na nogi, in ga takoj pognali na maraton na olimpijadi in še terjali od njega da zmaga.

Pa tudi zaradi ekonomskih razlogov se ne da kar tako odrezati cepljenje.

Pomislite, koliko je zelo dobro plačanih delovnih mest kjer zaslužek pride od bolezni in trpljenja.

Ali imate rešitev za sebe in druge, če bi naenkrat propadle vse te manipulatorske firme, ki se bogatijo na račun bolezni? In ali bi se lahko iz polnega srca odpovedali tem nekaj cekinčkom, ki jih dobite kot provizija, ker prodajate prazne marnje?


Bog ne kaznuje niti hoče martirje niti apokalipso v trenutku. Do tega bo prišlo samo če ČLOVEK TRMASTVO VZTRAJA PRI SVOJEM. Če pa je pripravljen spametovati se, po tem ne nastane eksplozije temveč implozija s takojšnjo transformacijo. To pomeni, da se vsaka sesuta zadava takoj nadomesti z neko drugo, ki je malo manj umazana (oz. bolj božja). In če od hudega dreka naredimo malo manjšega, pa še manjšega ... smo že veliko naredilil.

Cilj je torej TRANSFORMACIJA ne pa hipno sesuvanje.


Vse je hudo zavozlano in noben človek ne more odvozlati, da bo vse lepo in prav.

Edino vpoštevanje principov TOT lahko pomaga iz milimetra v milimeter postavljati zadeve na svoje pravo mesto, tako kot je treba. Marsikom je to normalni način razmišljanja.

Marsikdo bo prisiljen, če hoče obstati.

Večina vas pa, če boste hoteli preživeti, bo potrebovala spoznati se s to metodo, da bi postopma prepoznala v sebi in znala ubogati to vodstvo, ki je dosedaj bilo izklopljeno.


O tem, da se z našim klasičnim - dvodimenzionalnim razmišljanjem ne da nič rešiti, sem pisala v knjigi »Ozaveščanju naproti« leta 2017. Tudi pozneje sem kar naprej opozarjala na to.

V zadnjih letih pa sem prešla pot, z veliko etap, kjer je vsaka bila videti zaprta in brez izhoda. Izhod pa je prišel samo in izključno z uporabo metod TOT. Vedno je bil neverjeten – takšen, na kar naša omejena človeška glava nikoli ne bi pomislila. Zato imam razloga trditi, da vam samo uporaba metod TOT, in nič drugega, lahko pomaga, da se izvlečete iz tega hudega labiritna in totalno zavozlanega stanja.

Sicer pa, TOT ni nič drugega, kot pravilno in dosledno speljana metoda logičnega razmišljanja in sklepanja.



39 ogledov0 komentarjev

Related Posts

Ogled vseh

Comments


bottom of page