Premišljevanja o nevarnosti zaradi odstranjevanja blokad in vzorcev, ki jih v terapiji uporablja Asya Širovnik Moškon in opisuje v svoji knjigi: "Kdo ustvarja mojo realnost?"

Kaj naredite, ko naletite na cestno zaporo?
Ali jo prebijete in s polno močjo vozili naprej?
To pomlad sem na cesti ob Donavi v Avstriji naletela na cestno zaporo. Na prvi pogled ni bilo ničesar sumljivega, kar bi opravičevalo njeno postavitev. Do svoje destinacije sem imela le še nekaj kilometrov vožnje ob Donavi. Na zapori je bila postavljena puščica za obvoz, vendar je cesta, ki je bila označena, vodila stran od Donave, nekam v notranjost – bog ve kam.
Na mestu zapore ni bilo nikogar, ki bi ga lahko vprašala.
Kaj bi vi storili v takšni situaciji?
Verjetno enako, kot sem storila jaz:
Parkirala sem avtodom, vzela ven svoj skiro (ker peš ne morem dolgo hoditi), se z njim zapeljala mimo zapore in šla preverit, za kaj sploh gre in kako lahko pridem do svojega cilja. Po približno 1–2 kilometrih vožnje sem za ovinkom videla razlog za zaporo: celoten hrib je zdrsnil na cesto. Delavci so mi tudi pojasnili, kam vodi obvozna cesta. Bila je precej dolga, saj čez tisti hrib ob Donavi, ki je bil le komaj viden, nikjer ni bilo poti, po kateri bi se lahko vrnila na prvotno Donavsko cesto.
Zakaj potem ne uporabite iste logike, ko gre za vas?
Zakaj ne pomislite, da je tudi v vas zapora zagotovo postavljena z razlogom?
Zakaj ne pomislite na nevarnosti ki bi sledile ZARADI ODSTRANJEVANJA BLOKAD IN VZORCE IZ NAS
Če si po principih Transformne osebnostne terapije zastavite vprašanje z namenom ozaveščanja, boste vedno prejeli jasen odgovor.
Namesto tega se slepo prepuščate terapevtom, ki vam kar "po tekočem traku" odstranjujejo zapore in druge ovire, za katere menite, da so vzrok vaših težav. Nato pa z vso močjo nadaljujete svojo pot na enak način kot prej, zaradi "terapije" še bolj prepričani, da je vaša pot prava in vaši cilji neoporečni ter pravilni.
Ko pa pride do katastrofe, nihče noče priznati, da se je to zgodilo zato, ker ste odstranili prepreke, ne da bi sploh preverili, zakaj so bile tam.
Prebiti zaporo ali odstraniti vzorce brez razmisleka ... to je norost in neumnost, ki je razumen človek nikoli ne bi storil—razen, ko gre za njega samega.
Vsaka prepreka obstaja z razlogom. Vse ima svoj smisel. Pogosto so prav prepreke tiste, ki vas usmerijo proti vašim pravim ciljem, saj vam onemogočijo, da bi se izgubili na stranpoteh.
Sama sem ugotovila, da me obvozna pot vodi čisto blizu mojega končnega cilja za tisti dan. Destinacija ob Donavi je bila le ena izmed vmesnih, ne preveč pomembnih postaj.
VEM, DA SE Z ENERGIJAMI IN SUGESTIJAMI LAHKO VPLIVA NA DRUGE Vem pa tudi, da za energije velja enako kot za katerokoli drugo orodje ali orožje – doseženi rezultati so odvisni od tega, kdo jih uporablja, kako jih uporablja in s kakšnim namenom. Prav tako vem, da je vse mogoče zlorabiti, kot se na primer zlorabljajo ugotovitve nevroznanosti za manipulacijo ljudi.
Vsi (tako lovci kot lovina) pa pogosto pozabljate na učinek metulja. Ta matematični zakon pravi, da vsako vmešavanje v procese sproži množico sprememb, pri čemer končnega rezultata ni mogoče predvideti. Večinoma se konča v "hurikanih" na drugem koncu sveta, tako da je nemogoče ugotoviti, kateri čudotvorec je s svojo na videz čudovito terapijo prispeval ali celo povzročil uničenje sveta.
Prepričana sem, da je večina takšnih senzacionalnih "uspehov" v resnici posledica delovanja sugestije. S sugestijo vam dopovedujejo, da imate prav, tudi kadar ga nimate. To vsi radi slišite, še posebej takrat, ko se za vaše težave krivdo prelaga na druge. Zato se takšnim sugestijam brez pomislekov, brez razuma in brez upoštevanja lastnega znanja ter dejstev odpirate in prepuščate.
Rezultat tega je, da lahko vsakdo posega v vas, kakor mu ustreza. S vsako novo sugestijo, ki ji podlegate, postajate še bolj dovzetni za naslednje in vse mogoče nadaljnje sugestije.
Tako vas lahko brez težav potegnejo celo v terorizem. Lahko bi celo ubijali, ne da bi se sploh zavedali, kaj počnete. Lahko vas prepričajo, da se počutite odlično, čeprav se vaše telo že razkraja zaradi bolezni. Prav tako vas lahko prepričajo, da so vaši prijatelji vaši sovražniki in obratno, ter vas pripravijo do dejanj, ki jih v drugačnih okoliščinah nikoli ne bi storili.
Dodajmo k temu še ugotovitev nevroznanosti: človekovih dejanj ne usmerja razum, temveč tisto, kar ima potlačeno v sebi. Brez vpliva sugestije imate še vedno priložnost zaznati svoje prikrite slabosti, na podlagi katerih vas manipulirajo.
Ko pa ste pod vplivom sugestije/hipnoze, vaša razsodnost izgine, izgubi se kritičnost in z njo tudi vsaka sposobnost zaznavanja. Ne opazite niti tega, da ste v stanju hipnoze, niti tega, kaj v resnici počnete. Lahko preživite polovico svojega življenja (ali celo več), ne da bi se sploh zavedali, da ne delate zase, temveč za druge.
Da ste ves čas živeli v hipnozi, opazite šele takrat, ko se po naključju, zaradi kakšnega nepričakovanega vpliva, prebudite iz tega stanja.
ZAKAJ POTREBUJEMO PRAVILA IN VZORCE OBNAŠANJA?
Ni treba verjeti v inkarnacijo, dovolj je upoštevati genetiko, da vidimo, kako se iste negativne lastnosti, prenašajo iz generacije v generacijo. Iz zgodovine vemo, da zmagovalci pogosto posiljujejo ženske, da bi širili svoje gene in s tem krvoločno naravo, hkrati pa posredno iztrebili premagane.
Zato je povsem neumno trditi, da smo ob rojstvu nepopisan list papirja ali nedolžni angelčki.
Zgodovina nas uči, da so ljudje začeli izgubljati povezanost z naravo in postajali pohlepni, ko so ustvarjali skupnosti.
Kar je bilo prej samoumevno, nenadoma ni bilo več. Ko nas niso več vodile naravne (notranje) zakonitosti in pravila, smo, če smo hoteli preživeti, morali ustvariti zunanja pravila ter moralne in religiozne norme. Na ta način smo zaščitili dobronamerne in miroljubne pred hudobnimi ter hkrati zaščitili sebe pred lastnimi slabostmi. Ta pravila, ki so jih ljudje vzpostavili, so pravzaprav podobna naravnim pravilom, ki jih poznajo tudi živali, in jih brez večjih težav spoštujejo.
Rastline pa navidez delujejo drugače. Nimajo postavljenih pravil in zdi se nam, da rastejo svobodno. Vendar analiza razkrije, da se tudi one ravnajo po točno določenih pravilih. Razlika je v tem, da je pravilnost v njihovem vedenju notranja – spontana in naravna, ne pa zunanja ali naučena. Zaradi tega rastline pravil ne doživljajo kot ovire ali omejitve.
Tisti, ki mu je samoumevno, da ne ubija drugih, da ne vozi skozi naselje s 100 km/h ali da nima pravice manipulirati, lagati in ropati, ne občuti zakonov, prometnih predpisov ter moralnih in drugih pravil kot omejitve.
Prav tako se omejen ne počuti tisti, ki upošteva naravno fiziologijo – na primer, da je noč namenjena spanju, ne žuranju, in da so "prvi znaki gripe in prehlada" opozorilo, da telo potrebuje počitek in mir, ne pa tablete, ki bi omogočila nadaljevanje nespametnih aktivnosti.
Kot omejitev pravila občuti le tisti, ki si želi več ali drugače, kot je naravno in samoumevno. Če pa je vztrajen in trmast v svoji hudobiji, lahko celo zboli zaradi upiranja "omejitvam". Asya je – verjetno nehote – prav to zelo dobro prikazala v nadaljevanju svoje knjige.
Rešitev pri bolezni ni v tem, da hudobcem odpremo prosto pot.
Prav tako jih ni treba potlačiti! Na voljo imamo Transformno Osebnostno Terapijo (TOT), ki omogoča enostaven, a hkrati globok in kompleksen mentalni proces. S pomočjo TOT ne le prepoznate nevarnost, pred katero vas prepreka varuje, temveč tudi odkrijete koristi, ki jih ta ovira prinaša – koristi, ki so v vašem interesu in služijo vašim pravim ciljem.
Terapija vam pomaga razumeti, kako lahko uspešno dosežete svoje cilje prav na poti, za katero sprva mislite, da vas vodi stran od njih.
S TEPTANJEM PRAVIL UNIČUJEMO SVOJ NAPREDEK
Včasih je bilo samoumevno – kar je razvidno tudi pri živalih – da se zamislimo nad svojimi dejanji in premislimo, kaj je naša "hudobija"/greh, zaradi katerega nam nekaj ni uspelo.
Zavrgli smo moralne norme in pravila obnašanja v kolektivu, ki jih živali še vedno spoštujejo. Mi smo pozabili nekaj ključnega, kar živali dobro vedo: za preživetje je potrebno sožitje. Sožitje pa lahko dosežemo le, če se držimo določenih pravil. Ta pravila niso zgolj omejitve, temveč osnova za harmonično sobivanje in hkrati temelj za osebnostni razvoj.
EVOLUCIJA ALI MANIPULACIJA?
Nekateri trdijo, da je tudi to evolucija – da reveži stradajo, medtem ko preživijo bogati, saj naj bi bili slednji boljši, sposobnejši in močnejši.
Strinjam se! Toda zakaj se potem troši zdravstveni denar, da se z vsemi silami rešujejo tisti, ki bi jih narava umaknila? To ni ljubezen do nemočnih, temveč čisti dobiček za tiste, ki bogatijo na račun bolezni in trpljenja.
Poglejmo še, kdo so danes tisti, ki "preživijo"?. So to ljudje, ki obvladajo svoje delo in znajo ustvarjati izdelke v dobro vseh nas? Nikakor ne.
Odvrgli ste pravila in zakonske norme, da bi ustvarili pogoje, ki omogočajo preživetje tistim, katerih edina "sposobnost" je manipulacija z drugimi. Medtem pa pravi strokovnjaki in resnično sposobni ljudje postopoma izumirajo.
Z razdiranjem takšnih pravil, vzorcev in omejitev drvimo v anarhijo in razkroj celotnega sistema, ki povezuje in vzdržuje obstoječo človeško družbo. S teptanjem teh pravil ne uničujemo le civilizacije, temveč tudi človeka samega. Omejitve in vzorci so kot varovalne ograje, ki te ščitijo pred padcem v prepad, usmerjajo na pravo pot in pomagajo, da dosežeš svoje cilje – v lastno zadovoljstvo in v korist celotne družbe.
Če jih s pomočjo TOT (Transformne Osebnostne Terapije) ponotranjimo, jih nikoli več ne bomo dojemali kot omejitev ali diktaturo, saj nam bo postalo samoumevno, da jih spoštujemo in upoštevamo.
Nadaljevanje sledi
Comentários