top of page

Blog

Svet iz drugačne perspektive

Kako postati jasnoviden

Writer's picture: Kornelija TothKornelija Toth

Updated: Dec 30, 2024


Bolj pravilno bi bilo:

KAKO OSTATI JASNOVIDEN

Življenje, če ga živiš po principih Transformne osebnostne terapije (TOT) je kot šola: ko si naredil turnus ali izpit iz nekega predmet, ono ti izgine iz življenja.

Če uporabim moj besednjak: v šoli je naša "hudobija" NESPAMETNOST.

Če smo se samo učili na pamet, videti je, da predmet obvladamo. Lahko celo na izpitu dobimo

odlično oceno. Brez lučkice, ki je znak, da se snovi tudi zavedamo (ker nam je prišla v kri in postala del nas), je naša butastost samo potlačena (prekrita).

Ker je podzavest vedno močnejša od zavesti, naše življenje bo naprej upravljala (omejevala) naša, v podzavest potlačena nespametnost, a od naučenega pa ne bo prave in uporabne koristi. Kot če bi se vpisal, npr. v umetniško šolo brez talenta. Lahko si vse naučil o slikarstvu pa, če ti to ni v krvi, nikoli ne boš postal pravi umetnik in nikoli ne boš dosegel pravega uspeha.


Ko na določen način (z metodami logike, zajete pod skupinim imenom: TOT) predelamo nespametnost, ono izgina (bude transnformirano) za večne čase. Takšen slikar ne bo potreboval kar naprej iskati v svojem spominu na kateri strani učbenika je pisalo kako izbrati čopič za določen motiv ali kako mešati barve. Ta bo enostavno DELAL. Celo bo pozabil, da je to res bilo opisano v neki knjigi. Znanje o tem mu je prešlo v kri in sedaj se spontano izvaja.

Spomne se, da obstaja knjiga o pravilih uporabe čopiča, šele ko gre na višji letnik, kjer mora spet učiti uporabo čopiča vendar to več ni uporaba pri akvarelu (ki ga je v prejšnjem letniku obvladal) temveč uporaba pri slikanju z oljnimi barvami.


Tako je tudi, ko gre za nas. Ko smo naredili lekcijo in omogočili transformiranjo nekoga našega nepridiprava, ne izginejo samo problemi, ki smo jih imeli. Izgine tudi spomin na to, da smo prej imeli probleme in da smo za določeno svojo sposobnost ali stanje morali narediti neko šolo.


Ali na primer: dokler si živel v hektičnem svetu, si veliko kadil.

Ko si se preselil in živiš mirno, oddaljen od hektičnega sveta, si postopoma opustil kajenje, da niti nisi opazil kdaj. Sploh ne pomisliš več na cigarete, kot da jih nikoli ne bi bilo v tvojem življenju...



Že več let opažam, da kratek čas po tem, ko se naenkrat spomnim in celo začnem preštevati koliko dolgo sem brez tega ali onega, ali koliko časa sem že v določenem (dobrem) stanju ali brez določenega simptoma, se problemi spet pojavijo.

(PRIPOMBA: vse to velja tudi v obratni smeti, ko smo pozabili koliko časa imam že takšne ali drugačne probleme in smo celo pozabili na čas, ko jih nismo imeli. Vendar o tem v naslednjem prispevku).


In, ko se spomnite in veselo ugotavljate, koliko časa niste več kadili, se na enkrat javi potreba po cigaretah in je tako močna, da vas prisili, da morate spet kaditi.


Torej, ko se tako spomnim nečesa, kar mi je izginilo iz življenja, ono se po nekem času vrača nazaj in spet postane neizogibni del mojega življenja.

In tukaj postanemo prepričani, da se je problem vrnil, KER SMO O TEM RAZMIŠLJALI. In smo prepričani, da če ne bi razmišljali o tem, problem se nikoli ne bi vrnil.

Zato si zadanemo mučne lekcije kako prenehati misliti, kako odmisliti problem.

In to je moment, ko smo za večne čase v poplnosti zaribali svoje življenje ker vračanje nečesa v spomin

ni vzrok temveč posledica,

da je problem spet postal aktuelen, ker ni bil predelan do konca.


Vračanje v spomin na ta način je ena oblika jasnovidosti.

Če ne znaš za kaj gre, ne samo da si zapravil svojo jasnovidost temveč si onemogočil sebi da primerno ukrepaš. In ker nisi primerno ukrepal, si si onemogočil svoj razvoj.


Na primer s čopiči.

Zakaj ti se vrnila misel na čopiče?

Ker si se po počitnicah vrnil v šolo in, čeprav se nisi zavedal (ker se zavedamo samo 20% tega, kar naša čutila zaznavajo--je dokazala nevroznanost) si od daleč slišal druge, da so se pogovarjali o čopičih ...ker bo to predmet v tem naslednjem letniku ... ker boste na tem letniku imeli predmet slikanje z oljnimi barvami ...in ker za to so potrebni drugačni čopiči, kot je to bilo potrebno za akvarel, ki si se ga učil v prejšnjem letniku...


Ali pa ti je počasi prihajalo v spomin, da mirno podeželsko življenje prihaja h koncu ... in se bo treba vrniti se nazaj v mesto .... pa nazaj na delovno mesto .... in takrat bodo spet problemi, ki jim nisi ravno kos ... ali bodo problemi, katerih se bojiš ker jih boš težko obvladal ...

In nekdo pametnejši v tebi ve, da si v prvi vrsti takrat vžgal cigaret ko te je bilo strah, ko te je skrbelo, ko nisi bil kos zadevam ... ko te je čakal hud napor...


In vse to se dogaja v tvoji podzavesti. Mozak pa procesira in ti hoče dati na znanje, da se pripraviš na nove in dodatne obremenitve, kjer bo ta problem spet postal aktuelen.

Lahko te opozori, da si padel in da prej nisi naredil ispita in ti se vrača snov istega letnika.

Lahko da si mislil, da si ubežal s tem, da si se odselil na drugi konec sveta ali pa si nagnal prejšnjega partnerja...

Vendar ti si naprej ostal isti kot si bil in še naprej nisi v stanju reševati probleme.

Lahko pa, da si ono prej super naredil vendar sedaj nadaljuješ v višji letnik. Ali zato ker še nisi vse opravil kar bi moral v tem življenju. Lahko pa zato, ker si bil priden in sedaj dobivaš priložnost, da stopiš naprej in še višje od prej dosežene stopnje.


Vendar, če smo obrnjeni v napačno smer naše razmišljanje gre na napačen način in ukrepanje pa v obratno smer od te, ki bi bila potrebna.

Pravilno razmišljanje bi bilo: da ko se spomniš, pomeni, da si opozorjen na svojo bodočnost: da bo to nekaj spet prišlo v tvoje življenje kot aktuelni problem in da je čas, da se pripraviš (npr da se malo informiraš o slikanju z oljem in o primernih čopičih - pa boš lažje sledil pouk). Ali pa da se zavedaš stanja, ki te pričakuje po dopustu in da analiziraš probleme, ki so te pripeljali do kajenja ... in tako preveniraš sesuvanje svojega stanja.

Ali pa da vidiš, da je prišel čas stopiti naprej.


Kaj se pa dogaja ko uporno hočemo odmisliti probleme?

Tok dogodkov nisi spremenil. Dosegli si samo to, da si nepripravljen prišel na pouk in ustvaril slabi utis o sebi, ki te se bo držal tudi naprej. Šok zaradi situacije bo močno poslabšal tvoje psihično stanje in s tem tudi pripravljenost in sposobnost učenja. Ne boš dohajal pouka, pa boš na koncu padel na izpitu ... Ali pe se boš toliko trudil odmisliti nevarnost od čopičev, da se boš izpisal iz šole in čeprav si prirojeni talent za slikarstvo, boš končal nezadovoljen in neuspešen v nekem drugem poklicu, kjer bo od teba neprej služila farma industrija in razni terapevtu, ki ti bodo nabijali samozavest in dopovedovali, da se sprejmeš takšen kot si ---torej neuspešen do konca svojih dni v poklicu v katerem nimaš nobene šanse in z zapravljeno svojo sposobnostji in priložnostjo.


Ali pa odmisliš cigarete.

Pa vpadeš v svet in boš takoj izgubljen. V takšnem stanju resnično si nesposoben, da bi karkoli naprej analiziral in dojel. Boš v popolnem kaosu, ki te bo zadušil - če takoj ne pokadiš kakšno. In tako cigaret se nikoli ne boš mogel znebiti, ker bodo sedaj problemi še hujši, kot so bili poprej.

Če ne odmisliš to, kar ti prihaja na misel takrat, ko si še ZUNAJ hektičnega vsakdana, bi še vedno v miru lahko razrešil masikaj v sebi. Od ZUNAJ je razgled drugačen, kot takrat, ki si v popolnosti pogreznjen v delovni vsakdan.

Kot pri načrtovanju potovanja. Naštudiraš avtokarto, pridobiš informacije in tudi potrebno znanje. Na samem potovanju pa se samo spomnimo naše avtokarte. Ko prepoznamo položaj kjer se nahajamo, znamo tudi primerno/pripravljeno odreagirati.


Torej:

Problem ti ne prekriža pot ker si se ga spomnil temvač zato si ga se spomnil, ker ti je že prekrižal življenje.




32 ogledov0 komentarjev

Related Posts

Ogled vseh

Comments


bottom of page