
Leta 2017 sem izdala knjigo. “Nevromarketing razbija iluzije”. Njo sem napisala na podlagi intervjuja z nevromarketinškim stokovnjakom Nikolaosom Dimitriadisem, objavljenem v e-časopisu Finance dne 8. 12. 2016.
Spodaj priloženi tekst je eno poglavlje iz te knjige. Analizo sem napisala na podlagi navedka iz intervjuja v povezavi z drugimi, znanimi dejstvi.
Tekstu iz knjige sem dopisala nekaj pripomb in dodatno razlago.
**********
Naslednja iluzija, ki vam jo Dimitriadis razbija je o pomenu takoimenovane “zdrave prehrane” in “zdravega načina življenja”. S svojimi raziskavami in izjavami v tem intervjuju daje dokazila, da je resnica v popolnem nasprotju z vašim prepričanjem.
Takoimenovana “zdrava prehrana” in “zdrav način življenja” nas v popolnosti uničuje, nasploh naše mentalne sposobnosti, ob tem pa tudi zaznavanje in čustveno življenje.
Dimitriadis je povedal naslednje:
… Raziskovali smo, kako delujejo možgani ljudi, medtem ko uporabljajo mobilno banko. Merili smo kognitivno obremenitev – gre za zelo pomemben pojem v nevroznanosti in tudi pri vodenju. Gre za energijo, ki jo porabijo možgani pri določeni aktivnosti. Možgani se načeloma upirajo preveliki uporabi energije, ker uporabljajo energijo že za to, da nas ohranjajo pri življenju. Če se možgani bojujejo za dodatne vire kisika ali glukoze, bodo verjetno pripisali nalogi, s katero se ukvarjajo, negativno čustveno vrednost.
Na ta citat se bom še vrnila v naslednjem poglavju. Tukaj bi se samo omejila na Dimitriadiseve trditve o boju možgan za hranila. Če hranil ni dovolj, možgani ne morejo primerno opravljati svoje funkcije (postanete mentalno manj sposobni).(1) Zraven pa nastopi še psihološka reakcija:
Človek se ČUTI (2) ogroženega od marsikoga in marsičesa. Zaradi odločanja na podlagi čustev, bo odklonil vse te (sicer videti tako zelo različne) zadeve, prepričan, da so mu sovražne. Nihče pa ne bo opazil, da imajo vse te različne zadeve, ki jih je človek odklonil, skupno lastnost: od njega zahtevajo dodatno mentalno aktivnost. Sestradani možgani pa temu niso kos in jih, kot je to ugotovil Dimitriadis, človek zato čuti kot sovražne.
Namreč, zaradi popularnih stališč iz prehrane izpuščate ravno to, kar je za možgane glavno in najlažje dosegljivo hranilo. A to je sladkor (oz. ogljikovi hidrati).
Za intenzivno umsko delo (študij) porabljamo toliko kalorij, kot za zelo težko fizično delo (takšnega danes pravzaprav ni več, prej je bilo to delo rudarja).
Pri intenzivni mentalni aktivnosti in koncentraciji, človek je s celim svojim bitjem popolnoma usmerjen in naravnan na to aktivnost. Zato nima moči za prebavo in ne prenese obremenitve s hrano. (3)
Osebno prej nisem imela nikoli tovrstnih problemov. V teh zadnjih letih, ko pa sem se spet bolj intenzivno učila, mi je najbolj pasala “infuzija” čokolade, brez kakršnekoli druge hrane. To je pomenilo, da sem takorekoč refleksno, in kot v spanju, vstala od pisalne mize, šla do predala s čokolado, pojedla košček in sedla nazaj za pisalno mizo. Po nekem času pa me je spet odvleklo na ta sprehod.
Spremljala sem, kaj se dogaja z mano. Že majhen košček čokolade je zadoščal za nadaljevanje dela. To je bila direktna hrana, izključno za možgane, ob tem pa tudi ostalo telo ni bilo obremenjeno s prebavo. Ob sladkorju so v čokoladi še majhne količine beljakovin in maščob ter minimalno poživila od kakava. Tako je tudi moje preostalo telo, brez obremenitve s hrano, dobilo potrebne snovi.
Zaradi popularnih prehrambenih pravil pa ljudje iz svoje prehrane izključijo ogljikove hidrate, poleg tega pa še velik delež hranil zamenjujejo z balastom in umetnimi snovmi (kot je npr. umetni sladkor). Zaradi tega je količina hranilnih snovi v zaužiti hrani močno zmanjšana in tudi razredčena (z balastom). Telo postane “Pepelka”, ki mora iz velike količine smeti izvleči teh nekaj koristnih zrn. Razen tega pa mora iz organizma še umakniti ves ta nepotreben balast. Vse to pa je ogromna dodatna obremenitev za naš organizem in energetsko zelo potratno delo. (4).
Naš mental je v današnjem času preobremenjen. Ob tem pa se pričakuje še neprekinjeno fokusiranost in preciznost.
Psihično smo napeti zaradi stresa z vseh strani. Zaradi kapitalistične ekonomije pa smo tudi eksistencionalno ogroženi…
Po delovnem času se, za “zdravje” že spet preobremenjujemo z intenzivno „rekreacijo“.
Sedaj pa razmislite! Kako sploh lahko pričakujete, da vam možgani pravilno delajo?
Če bi se, kot smo se včasih, zavedali, da so naši možgani utrujeni, bi bilo še dobro. Čutili bi, da nam je dovolj vsega in bi šli spat ali bi se zavalili v naslanjač in zrli v televizor. Vendar to več ni tako! Ne dovolimo si niti tovrstnega počitka, niti si ne dovolimo, da čutimo kaj nam je. Ni čudno, da vsako dodatno mentalno aktivnost čutimo kot grožnjo, kot to trdi Dimitraidis.
Zato se začnemo vse bolj izogibati vsemu, kar od nas zahteva razmišljanje. Po tihem si celo želimo, da bi nekdo drug razmišljal namesto nas. Zaradi tega z olajšanjem sprejemamo ta proces, ki iz nas naredi marioneto in živega robota, s katerim upravlja nekdo drug.
Vsa ta katastrofa pa je posledica sestradanosti možgan, ki pa stradajo zaradi te takoimenovane “zdrave prehrane”.
Če povežemo zadeve, lahko iz Dimitriadisovih izsledkov sklepamo o še eni zaroti proti povprečnemu človeku.
Z ene strani imamo »zdravo prehrano« čigar rezultat (cilj) so izstradani možgani.
Sestradanost možganov povzroči negativna čustva proti vsemu, kar terja od nas mentalno aktivnost.
Vse kar bi nam lahko pomagalo in SPREMENILO naše stanje na boljše, je in mora biti novo. To pa zahteva od nas dodatno mentalno aktivnost.
Poveličevanje čustev, kot osnovo za naše odločitve, ima potem dve ključni posledici.
Z ene strani odklanjamo čisto vse, kar bi nas pripeljalo do za nas pozitivnih sprememb.
Z druge strani pa bo edini, proti kateremu ne bomo imeli negativnih čustev, tisti, ki od nas ne bo zahteval dodatne mentalne aktivnosti, oz. ta, ki bo mislil in odločal namesto nas.
In ravno to je bil cilj -- da se brez upora, celo s hrepenenjem prepustimo programiranju, s katerim nas pretvarajo v žive robote in marionete nekih lažnih bogov.
Potrebe »homo sapiensa« v sebi pa bomo želeli zadovoljiti z iluzijami o naši pomembnosti in večvrednosti. In tudi s tem nam posreže popularna miselnost.
1. Nedolgo nazaj sem gledala dokumentarec o rezultatih raziskav, v katerih so spremljali inteligenco pri mladih določene starosti. Raziskave so pokazale, da se inteligenca zmanjšuje. To pomeni, da iz generacijo v generacijo ljudje postajajo manj inteligentni, kot so bili tisti iz prejšnje generacije.
2. „Čut“, „čutenje“, „čustvo“...
Beseda „čustvo“ je sinonim (slovenska beseda) za besedo „emocije“.
Mislim, da je beseda „čustvo“ zavajajoča. Zdi se, da za besedo „emocije“ večina ljudi ve, da se na njih ne da zaneseti. Za čustvo pa mislijo, da je intuicija.
Menda še največkrat finančni strokovnjaki govorijo o tem, da se na emocije ne smemo zanašati, ko gre za denar in upravljanje z njim.
Čudno pa postaja, ko naslednji predavatelj na tem "Dnevu odprtih vrat" v firmi nekega finančnika nastopa gurujka, ki sebe imenuje za „poslovno boginjo“, ki pa ves čas svojega predavanja govori o tem, kako se moramo zanesti na „čustva“ ker ona so edina, ki nas vodijo ... in iz konteksta je popolnoma jasno da govori o emocijah in ne o intuiciji.
In ta poslovna boginja je miljenica organizatorjev in ima ogromno sledilcev. To pa nisem vedela ko sem, presenečena in nič zlo sluteč opozorila organzatorje, da je ta gurujka govorii popolnoma nasprotno kot oni in je ravno to s polno močjo zagovarjala, kar pa oni z polno močjo odsvetujejo.
Razmišljati sem začele potem, ko so me kar po hitrem postopu odkljukali, kljub temu pa obdržali precej mojega denarja. Pa naj po tem reče kdo, da to (sodelovanje te finančne ustanove s to gurujko) ni bila (in ostala) zarota!
Na jezikovnem portalu FRAN piše naslednje:
intuícija -e ž (í) neposredno dojemanje, zaznavanje bistva česa, neodvisno od razumskega razčlenjevanja, navdih: predati, prepustiti se intuiciji; delati, ustvarjati po intuiciji, z intuicijo; obdarjen z intuicijo; ekspr. delo je sad gole intuicije SINONIMI:
Res, da je v slovarju kot sinonim za intuicijo naveden „občutek“ vendar „očutek“ in „čustvo“ že po slovaju nista ista pojma.
„Čustvo“ pa pomeni isto, kot „emocija“. Ti pa nimajo nobene veze z intucijo. Druga drugi so nasprotna.
Intuicija je to, kar imenujemo tudi božji JAZ, bog,... Intuicija pa nas resninčno vodi in na njega se lahko zanesemo. Vendar popularna miselnost je vse naredila, da jo odstavi. Prepričala pa vas je, da se zanašate na svoje emocije, ki pa jih je poimenovala "čustva" in naj vas one vodijo.
To je odprlo proste poti nevromarketingu da vas vodi kot ovce.
Namreč, iz tega, kar je povedal Dimitriadis, v povezavi z vsem ostalim sledi, da zaradi podhranjenih možgan (zaradi "zdrave" prehrane), ne samo nalogo temveč tudi prinašalca te naloge boste čutili za neprijatelja, Mislili boste, da vas pri tem vodi intuicija in zato vas nihče več ne bo mogel prepričati, da vam ni neprijatelj ta, za koga ste tako "začutili" - in da tudi jaz nisem neprijatelj ker vam nosim pomoč, vendar pri tem je potebno razmišljati.
3. Pri intenzivnem mentalnem delu človek potrebuje zelo veliko energije. Tega bi lahko pridobili iz hrane. Vendar tudi prebava je naporno delo za naš organizem in terja veliko energije. Tudi ta aktivnost terja od nas, da mu se popolnoma posvetimo. Zato, v nekem našem idealnem stanju, naj bi bil večer pravi čas za kompletni obrok, ker samo preko noči telo ima dovolj možnosti, da se posveti izključno prebavi.
4. Telo je s to „zdravo“ prehrano obremenjeno veliko več, kot bi bilo, če bi se normalno prehranjvalo. Dobiva pa veliko manj pravih hranilnih snovi, ki bi zadovoljil njegove potrebe (in energetsko in tudi s koristnimi snovmi, ki so potrebne za njegovo aktivnost). Na primer: balast je zato balast, ker je neuporabno in brezkoristno za neše telo.
Beljakovine iz hrane se morajo preoblikovati, da bi bile primerne za izgrajevanje naših struktur. Ker so beljakovine živalskega izvora najbolj podobne našim, pri njih naše telo ima veliko manj dela. Za vse ostale beljakovine, ki jih unašamo v naše telo je potrebno veliko več energije in dela, da se pretvorijo v nam primerne.
Iz raznih „dišavic“ ki jih uporabljajo, da bi šrot (balast) posnemal okus prave hrane, ni nobene koristi. Prej škodujejo, saj so kemikalije, ki jih naše telo mora umakniti.
Beljakovnski napitki so pa tudi izdelki kemične industrije. UMETNO! Mi pa govorimo o sonaravnosti. Torej, umetne beljakovine niti slučajno ne sodijo v naravo in za človeka, ki se je rodil v okrilju narave.
Comments