top of page

Blog

Svet iz drugačne perspektive

KARMA kot učinek metulja

Writer's picture: Kornelija TothKornelija Toth

Updated: Dec 29, 2024


Vsako dejanje izzove neki odziv, oziroma: vsaka akcija vedno povzroča neko reakcijo.

To pa se imenuje: zakon karme.

To izraža tudi izrek: »Žel boš kar boš sejal«

Vsakemu dejanju pa predhodi neki vzgib (misel, namen...), na podlagi katerega določimo in izpeljemo dejanje.

Vse počnemo zaradi taga, da bi na našo »akcijo« dobili za sebe koristno in prijetno reakcijo.

Ko pa nastane stanje, ki nam ne odgovarja, večinoma niti pomisliti nočemo, da smo sami povzročili to stanje z neko svojo akcijo ki le ni bila primerna.

Občasno le pomislimo,

da smo sami krivi, vendar tudi takrat se trudimo

spremeniti samo naše dejanje,

nikoli pa ne pomislimo, da je bil napačen naš vzgib in naša miselnost, na podlagi katere smo speljali določeno dejanje.

Npr: hočemo podrediti druge. Če nam ne uspe, spremenimo metodo pritiska, komande in manipulacije in niti slučajno nočemo pomisliti na to, da nimemo pravice hoteti podrejevati druge.

Ali pa, nimamo denarja, pa niti bančnega posojila ne dobimo, da bi kupili, na primer, najnovejši iPhon. Izmišljujemo načine kako prelisičiti banko, da nam le da posojilo in ne pomislimo, da nimamo dovolj velikih prilovov, da bi odplačali posojila.

Večinoma pa krivimo druge za situacije in stanja. Organiziiramo demonstracije za višje plače in nočemo pomisliti na to, da najnovejši iPhon hočemo imeti samo zato, da se postavljamo pred drugimi. Ob tem pa ne znamo uporabljati njegovih funcij, a v resnici te funkcije niti ne potrebujemo.

(To so bili samo majhni primeri iz konkretnega življenja. Večinoma pa gre za bolj kompleksne problematiake, ki pa delujejo po istih PRINCIPIH, kot ti majhni.)

Še manj pa smo pripravljeni pomisliti, da gre za KARMO in da smo določeno neljubo stanje povzročili z lastnimi dejanji in lastno miselnostjo.

Zakaj ni kako?

Pogosto sploh ne razmišljamo o svojih dejanjih. Delamo stihijsko, ker drugi tako počno, na podlagi črednega nagona in kam »veter piha«.

Sploh na razmišljamo o tem, da bi naše dejanje lahko povzročilo karkoli slabega.

Lahko da počnemo stvari za katere mislimo, da s tem bomo imenitni.

Lahko, da smo pripravljeni kritično razmišljati. Pustili smo pa, da nas manipulativne metode popularne miselnosti prepričajo, da vedno gledamo samo »pozitivno stran« in da niti slučajno ne pomislimo, da določene zadeve, v kar so nas prepričali, imajo slabih posledic za nas.

Najhujših posledic pa niti ni možno predvideti. Izvleči se iz njih pa bi bilo mogoče, če bi mislili na »učinek metulja«.Vsak bi moral pri sebi poiskati in predelati svoje grehe/hudobije - svoj neprimerni »zamah s krili«, čigar posledica je ta hurikan, ki nas požira To pa, kot je videti, nihče noče, čeprav je že Tavčar opisal tovrstno ozaveščanja v "Visoški kroniki«, ki ga imate že desetleltja v šolah kot obvezno branje (obdelano TUKAJ)

»Učinek metulja« je slikoviti prikaz matematičnega pojma, ki se uradano imenuje: »teorija kaosa«.

To pomeni, da vsako, še kako majhno dejanje, ima za posledico nepredvidljive, lahko tudi katastrofalne učinke.

Na takšna naša majhna dejanja se niti ne oziramo, saj so videti čisto banalna. Tudi takrat, ko v sebi opazimo umazano ozadje teh dejanj, jemljemo jih za normalnost. Največkrat pa se slepimo in uporno hočemo verjeti, da so naša dejanja popolnoma svetniška.

OPOZORILO: Negativno največkrat ni to, kar mi mislimo. da je. Tudi svetniško in neoporečno največkrat ni to, za kar mi mislimo da je.


Čeprav majhno in banalno, naše dejanje pokrene sled dogodkov. Ti so v začetku še vedno videti nepomembni. Ko pa dosežejo neko kritično točko, se vse zlije v uničujoč plaz. Občasno se ga le uspe zagozditi, vendar ne za dolgo. Lahko ga aktivira najmanjša zadeva in takrat nese vse pred sabo.

Druga oblika istega fenomena je domino učinek. Čudovito je prikazana v filmu »Učinek metulja«.

»Domino-efekt« pomeni, da vsaka, tudi najmanjša sprememba verižno (in drastično) spremeni tok dogodkov. Če smo RESNIČNO v harmoniji z našim »centralnim računalnikom« (bogom, fiziologijo, višjim JAZ-em ...) se vse drastično obrača v dobro, tako da lahko izgine tudi veliki plaz. Ča pa nadaljujemo po starem in si s svojo omejeno človeško glavo izmišljamo rešitve, se obrne drastično na slabo.

In NIKOLI ni možno predvideti kakšen bo končni rezultat nekega plaza. Ne takrat, ko gre v dobro in tudi ne takrat, ko gre v slabo.

Človek hoče rešiti probleme tako, da se ukvarja s "hurikanom".

Ker noče videti metulja niti dolgo pot sesuvanja, ki se dogaja preden nastopi hurikan, med tem, ko se z ogromno vložene energije trudi urediti ta hurikan, pokrene tisoče novih in uničujočih procesov, ki bodo prej ali slej pripeljali do novih in vse bolj uničujočih hurikanov.

Na primer:

Čeprav smo prišli do spoznanja da narave se ne da podrediti, da ona vedno vrača udarec in da tudi restituira zadeve, če ji pustimo da to sama uredi, mi le ne odstopamo. Škodo zaradi našega udrihanja v naravo hočemo rešiti s še hujšim udrihanjem v naravo. Namreč ti, v resnici zelo AGRESIVNI napotki za spremembo prehrane, novodobna semena za rastline in kloniranja in druge genetske mahinacije in tudi Muskove raziskave kako ugraditi čipe v možgane so še hujša udrihanja v naravo kot je bilo sekanje gozdov in izsuševanje močvirja.

Tukaj sodi tudi (nepotrebni in pretirani) ukrepi zaradi epidemije: ves ta sanitarni odpad in nepotrebni dezinficijensi.

Največji absurd je v tem, da so prave rešitve problemov silno enostavna in na dosegu rok: Če bi PRAVILNO predelali pri sebi svoje »metulje«, bi omogočili prosto pot naravi/fiziologiji/bogu ... da zadeve uredi. In marsikaj bi bilo lahko urejeno dobesedno ČEZ NOČ. (Govorim, na podlagi konkretnih izkušenj).

Ta proces ozaveščanja, sedaj zajete in imenovane »Transformna osebnostna terapija« je čudovito opisal že Tavčar v svoji »Visoški kroniki«.

Spremembe na ta način, kot jih počnemo, brez da raziščemo v sebi ozadje, ki je vodilo naša dejanja, NE MOREJO PRIPELJATI DO PRAVEGA USPEHA. Večinoma pa pripeljejo do poslabševanja zdravja in človeka in družbe in Zemlje v celoti.


OPOZORILO: Če imamo probleme, pomeni, da nismo predelali svoje grehe in pomeni, da nismo v harmoniji z bogom!

Bolj ko lažemo sebi in igramo svetniškost in harmonijo, bolj katastrofalne bodo posledice.

Ne pozabite niti na znanstveno razmišljanje: 30 let se pri nas intenzivno ukvarjate s pozitivnostjo in harmonijam in delanjem na sebi na razne načnine (samo ne tako, kot je Tavčar opisal pred skoraj 100 leti, a tudi jaz ponujam že 30 let).

30 let je dovolj dolgo obdobje, da analiziramo rezultat našega dela. Če nas rezultati ne zadovoljijo ali pa se znova in znova sesujejo, pomeni, da neše dosedanj delo na sebi NI IMELO NOBENEGA UČINKA, DA NI BILO PRIMERNO ZA NAS, DA SMO SLEDILI LAŽNEMU NAUKU...

Današnje stanje pa nikakor ne kaže na uspešnost naših dosedanjim metod in ukrepov.

V vsemu temu obstaja pa še en absurd:

Postavljanje mirijade pravil o tem kaj je pravilno, kako je treba »zdravo« živeti, jesti, piti, lulati, kakati, dihati, gibati se, obnašati se, čutiti, razmišljati... pomeni, da je ta človeki—ki smo mi v originalu - popolnoma neprimeren in da so bog in narava neumni in so naredili vse neprimerno.

Kako potem ta, v popolnosi neprimeren človek, sploh lahko pomisli na to, da je pa sposoben izmišljati pravila s katerim bo izboljšal samega sebe in s tem izboljšal božje delo?!

Možgani proglasijo sami sebe za neprimerne – in isti ti (neprimerni) možgani ustvarijo pravila, kako naj bi bili primerni!



101 ogled0 komentarjev

Related Posts

Ogled vseh

Comentarios


bottom of page