6. del iz serije: SKRITE RESNICE NOVEJŠE ZGODOVINE HOMEOPATIJE NA SLOVENSKEM
Povezava do prvega dela je TUKAJ

Druga žrtev te gonje je bil dr.Tomaž Hribernik iz Preddvora.
Nisem ga marala. Z ene strani zato ne, ker je skrenil s poti, ki nam jo je Milan Medvešček zabičaval. Vse bolj jasno je postajalo, zakaj je ravno ta pot bila ta prava.
Hribernik se je takoj pridružil avstijski šoli. Oni so vodila popolnoma drugačno »politiko« in čeprav so se tudi oni izgovarjali na Hahnemanna, sledili so svojem homeopatksmeu avtoreteu, ne pa Hahnemannu. Ker je Tomaž imel predznanje od Medveščka, je v novoosnovanom društvu lahko takoj začel igrati pomembneža, širokoustiti se in s svojimi izjavami indirektno napadati mene. Saj jaz sem bila takrat še najbolj aktivna ter izpostavljena in samo jaz nisem sodila v avstrijsko šolo.
Hribernika osebno nikoli nisem srečala.
Vem, da je napravil pravo senzacijo od tega, da je vrnil zdravniško licenco.
Nekajkrat sem ga gledala na televiziji. Zelo drzno se je postavljal, vendar, kot sem o tem že pisala, jaz sem v resnici bila zavistna, čeprav sem se zavedala, da jaz takšnim nastopom ne bi bila kos.
Ne spominjam se več natančno kaj in kako je bilo. V glavnem nisem imela nobenga stika z nobenim. Od nekoga sem dobivala zapistke s avstrijskih predavanj, se pa ne spominjam od koga in kako je s tem bilo. Vem, da sem društvu ponujala svojega učitelja, so me pa ignorirali. Hotela sem jih opozoriti na nevarnosti in na probleme na katere sem jaz nailazila (saj jaz sem šla prva), pa nihče ni hotel imeti kontakta z mano, na sploh ne da bi me vprašal za moje izkušnje.
Po tem sem slišala, da je Hribernik umrl v požaru.
Pred 1-2 leti sem srečala osebu, ki je bila bliska Hriberniku. Od nje sem slišala še marsikaj, ki ji je dalo razloga, da je trdila, da je bil požar podtaknjen. Vendar policija - kot mi je oseba povedala - ni hotela vpoštevati podatke niti pomisleke, ki jim je ta oseba dala.
Ta oseba mi je med ostalim povedala tudi to, da so Tomaža klicali pred nekega cerkevenega dostojasntvenika na zagovor. Ne spominjam se več kaj mi je ta oseba o tem še povedala. Zadeva pa je bila nadvsem čudna. Tomaž se je kar precej širokoustil v telelvizijskih oddajah in ni čudno, da se je komu zameril. Jaz nisem imela prilike nastopati, niti se širokoustiti (kaj je bila sreča zame!) pa so mi številni marsikaj zamerili. Zamerili takšne zadeve, da ti – kot pravijo – »stena mozak«. Najbolj ekstremno je bilo, ko me je mlada ženskica v polni ihti napadla, ker sem jo PREHITRO pozdravila. Eni so mi pa na smrt zamerili, da nisem takoj dvigla slušalo ko so me v nedeljo klicali. Takrat še ni bilo prenosljivih telefonov! Lahko bi pustili sporočilo in jaz bi v kratkem poklicala nazaj. Vendar tudi to so mi zamerili, da sem sploh vprašala, zakaj mi niso pustili sporočila, ker pač »oni niso navajeni puščati sporočila«.
Ja, bili so zelo nevarni časi.
Ta, Tomažu bliska oseba mi je opisala stanje in situacijo na podlagi katere je z gotovostjo trdiia, da enostavno ni bilo možno, da bi se jim hiša kar tako užgala- kot so pač trdili gasilci in policaji.
In, ko sem vse to poslušala, me je preblisnilo da so »sežgali hudiča«.
Sama sem bila presenečena nad to »definicijo« ki je iz mene kar izletela.
V tem hipu me je že ta oseba užaljeno napadla in niti slučajno ni hotela poslušati kar sem ji hotela povedati kot obrazložitve in pomen tega mojega stavka.
Kot sem omenila, tudi mene je presenetil ta stavek, ki je prišel ven iz mojih ust. Za hip sem postala »odsotna« z vprašanjem o pomenu tega stavka. Po nekaj sekundah mi je že bilo jasno vendar ta oseba je, jezna name, odvihrala.
Namreč, pred leti mi je ena pacientka povedala naslednje: šla je obiskati svojo mater, ki je živela pri nunah v Krškem, kjer so menda imeli tudi neki dom za ostarele. Ko so izvedeli, da je ona (hčerka) pri meni na hoemopatski terapiji, jo je ena nuna vsa zgrožena in prestrašena opozorila, da niti sučajno ne smejo priti meni v terapijo ker sem hudič in tudi homeopatija je hudičevska.
Zalotila sem ljudi, ki so mi se prikradli v ambulanto z nekimi črnomagirjskim hokuspokusi. Dobivala sem pisma v katerih so mi pošiljali, od »uradnih čarovnic« specialno zame skonstruirane vraže in razna prekletstva.
Ker je moj učitelj Ravi sier indijec, so me napadali, da širim indijsko "religijo" in če bi mi tukaj potrebovali takšno, se ne bi rodili tukaj.
To sem naštela samo takšne napade, ki so povezani z čarovništvom in religijo.
Vse to mi se v tistim hipu sestavilo in zato sem rekla, da so sežgali hudiča. Nisem jaz imela Tomaža za hudiča! Samo sem spontano definirala scenarij, ki bi lahko bila v ozadju te katastrofe. Lahko bi bil neki religiozni fanatik, ki pa je hotel postati pravičnik s tem, da skuri »hudiča«. Mene so napadali, čeprav nisem nič takega naredila, da bi morala na zagovor. Celo metoda ozaveščanja je tarkat še bila na začetkih in o tem sem govorila samo določenim, in v okvirju svetovanja pri homeopatski terapiji.. V javnosti pa sploh nisem nastopala. Tomaš pa se je očitno hujše zameril.
Me je pa silno presenečalo, kako so odreagirali religiozni ljudje in teh nekaj fratrov, ki se je oglasilo pri meni v terapijo, ko sem jim omenila moja nova spoznanja o miazmah in da so miazme v resnici to, kar v cerkvi imenujejo za "greh" in da je to res tako, kot je tudi v Svetemu pismu zapisano.
Namreč, kot sem o tem že govorila: po tem ko smo se odselili iz domače hiše v Apatinu (takrat sem bila stara 11 let), kjer sem bila "dežurni krivec" za hoditi na nedeljsko mašo, nikoli več nisem šla v cerkev (razen v turizmu). Zato sem bila še kako presenečena, ko so mi takšne definicije in trditve iz Svegega pisma začele prihajati na površje kot razlage o vzrokih bolezni in o terapiji, in so se celo vse pokazale za rasnične in dokazljive, saj so bolezni izginjale, ko sem jih uporabila.
Ko sem videla resničnost in veljavnost teh, sem bila prepričana, kako bom imela lahkega posla z religioznimi ljudmi,
Sem se pa MOČNO motila. Ravno tisti, ki so se najbolj deklarirali za religiozne in zveste sledilce boga, skupaj tudi s temi fratri, so NAJBOJ ODKLANJALI TA PREPROSTA PRAVILA. Ja-ja—so se strinjali vendar oni so izpovedali svoje grehe, zato oni ne potrebujejo naprej se ukvarjati z njimi.
Na moje vprašanje zakaj so po tem še vedno bolni, so že postali užaljeni ali pa so trdili da za njih to svetopisemsko pravilo ne velja.
V Svetem pismu piše: "predaj grehe in ne greši vač, PA BOŠ OZDRAVEL"
Po tem potrebujemo samo preprosto matematiko. Namreč, če je nekdo naprej bolan, pomeni, da ni predal svoj greh.
To pa nihče ni hotel sprejeti, celo razumeti ne. (s tem tudi danes ni bojše!)
Tukaj niti to ni pomembno ali to drži ali pa ne, temveč kako lahko trdiš da verjameš v boga in greš klečeplaziti, ko pa to osnovno pravilo - celo IZ JEZUSOVIH UST, pa nikakor nočeš sprejeti istočasno pa mene zmerjajo, da sem proti bogu, da sem manjvredna ker pač ne držim do ritualov in celo da semm hudič, ker uporabljamm homeopatijo.
Torej, ni videti, da bi se naša mila cerkev bistveno odmakla od časa inkvizicije in preganjanja čarovnic. Bolj pravilno povedano: iskanja čarovnic in hudičev v drugih a nikakor pri sebi; obdolžiti druge a zase si prilastiti pravice do hudobij, katere niti najboj zagrižen ateis ne bi naredil sočloveku.
Vse to pa so bile hujše obsodbe homeopatije od tistih, kaj je medicina izvajala.
In vse to se mi je v trenutko skup spravilo in izletelo iz mojih ust kot definicija stanja, še preden bi se sama zavedala tega miselnsge procesa in rezultata.
Jaz nisem imela Tomaža za hudiča. Drugi pa očitno so.
V resnici tudi ta osebe ni bila nič boljša od tistih, ki naj bi podtaknili požar. Saj me je v momentu obsodila - ODREZALA. Ni mi dovolila, da razložim, kaj sem hotela povedati, ni dovolila da se opravičim. Tudi pozneje sem poskusila vendar brez uspeha.
Nadaljevalo se bo
コメント