
Ravi nas je opozarjal, da »bog« manipulira z ljudmi!
Ko ne veš ali bi začel z nečim ali ne, to preiskuješ, študiraš, razmišljaš... Vse dobro gre in vsi argumenti ti govorijo da je to nekaj čudovito in bo vse krasno šlo.
Ko pa zagrizeš v to, pa začnejo težave.
Tako se je meni zgodilo s homeopatijo.
Dve leti sem razmišljaja, analizirala, preizkušala. Skeptična sem bila in z velikimi odpori. Zato sem strogo analizirala podatke in rezultate. In sem bila prisiljena ugotoviti, da to res super deluje in da je smiselno resno se poglobiti v to.
Ne spominjam se več natančno kdaj in kako so začele krize in blokade. Po tem pa nič več ni šlo ne gladko ne preprosto.
Enostavno nič ni delovalo, kot bi moralo delovati.
Nastopila so tudi čudna stanja.
Na primer: pri številnih otrocih so nastopile neke čudne visoke vročine, ki se niso premaknile več dni.
Bila sem v hudem strahu, saj me bodo takoj dali v zapor, če bi šlo kaj narobe. Nekaj mi pa ni dalo, da bi popustila in paciente poslala nazaj v medicino. V meni je bilo, da moram vztrajati in da vse to mora delovati.
Marsikdaj sem se spraševala od koder mi tolika PREPRIČANOST, da to deluje in mora delovati, ko pa v resnici nisem videla ne enega, od homeopatije ozdravljenega človeka.
Ko sem prišla v Nemčijo studirati, mi sploh ni bilo jasno kako izgleda delo s pacienti na homeopatski način. Pri nas tega ni bilo. Edino preko Milana sem prišla v stik s homeopatijo.
Ravi je organiziral tudi manjšo skupino, kjer se je pogovarjalo še o marsičem drugem – kar je meni vse bilo novo in tuje. Ko pa je bila neka meditacija, jaz sem morala vprašati kaj meditatcija sploh je in kaj moraš početi ko mižiš.
Ko sedaj pogledam v preteklost, mi je videti, da od momenta, ko sem se odločila to študirati, sem na vseh nivojih prestopila v neki drugi svet, kjer je bilo samoumevno da to deluje, kot je samoumevno, da je Sonce na nebu. In če ga ne vidimo, ne razmišljamo o tem, da mogoče Sonce sploh ne obstaja temveč je vprašanje, kaj nam je preprečilo, da bi ga videli.
Zato sem čutila, da homeopatija (H) mora ne samo delovati in ne samo v popolnosti izriniti medicinsko terapijo, temveč anulirati tudi samo sebe s tem, da pripelja pacienta v popolno zdravje, ko ne bo potrebovala nobene terapije več.
Meni niso prihajali ljudje s svežimi aktunimi stanji. Če je šlo za neko hodo, akutno nastalo bolezen, so samoumevno šli v bolnico. Tudi za akutna prehladna stanja sicer zdravi ljudje mi niso prihajali. Prihajali so samo takšni, ki jim drugi niso mogli pomagati: ne medicina, ne drugi alternativci, niti čudotvorci.
Največkrat so mi prinašali otroke, ki so ves čas bili bolni, največkrat kašljali ali pa so spet akutno zboleli takoj, ko so prenehali s kakšnim antibiotikom. Torej, to so bili otroci, pri katerih je kroničnost bila v neprekinjeno ponavljanju aktunih prehladnih stanj.
V tem obdobju teh čudnih visokih vročin pri otrocih so bili trije otroci z zelo čudnimi zadevami. Ena punčkica je kazala kompletno in jasno stanje. Ostala dva pa sta samo nakazala določene probleme, na podlagi katerih je bilo videt, da tudi pri njih gre za enak problem kot pri tej punčki z jasno sliko..
To je bila 3-4 let stara punčka, pri kateri se visoka vročina trmasto držala in ni reagirala na nobeno homeopatsko zdravilo. (Dobro izbrano homeopatsko zdravilo pri visoki vročini mora delovati v parih urah. Pa tukaj ne gre za zmanjševanje vročine kot z medikamentom. Namreč, visoka vročina je kot signalna lučka v vašem avtu, ki npr. kaže, da imate prazen rezervoar. Medikament razbije to lučko. Homeopatska terapija pa »polni rezervoar«. Torej, pri homeopatiji vročina izgine, ker je pacient ozdravel.)
Na to – kot je pripovedala mama- je punčka začela govoriti o tem, da ona več »noče ostati tukaj« in da bo odšla.
Mati najprej ni obračala pozornost na to, kar je punčka govorila. Mislila je tudi, da se ji blede zaradi vročnine. Hitro pa je ugotovila, da ne gre za blodnjave. Punčka je bila popolnoma zavestna in umirjena. Materi je postalo jasno, da zelo resno govori o svoji želji da gre. To pa je pomenilo, da hoče napustiti ta svet – torej – hoče umreti.
Na to so materi spontano začele prihajati besede. Prosila jo je in ji dopovedovala naj ostane. Punkča je pa ponavaljala, da bo ona le šla.
Mati se je ni upala pustiti same . V enem momentu pa je res prenehala dihati. Bila je mrtva! Odšla je. Na to jo je mati začne oživljati in naprej jo prositi, naj se vrne.
Na to je punčka oživela in povedala: »Dobro mami, pregovorila si me. Sedaj za enkrat bom ostala«. V parih urah ji je padla vročina in je bila popolnoma zdrava.
Vse to ni bila blodnjava, ni bila histerija niti izsiljevanje, pa niti tipična govorancija otroka. To je bilo nekaj zelo resnega in konkretnega.
Verjela sem materi, saj se jaz spominjam iz mojega zgodnjega otroštva, kako sem silno želela iti stran sa Zemlje, stran is tega življenja, ubežati od tod. Še sedaj lahko podoživim to hrepenenje za bežanje od tod stran.
Z odraslimi pacineti je bilo različno. Nekateri so najprej super reagirali na terapijo, po tem ne več. Po nekem času pa je spet vse šlo dobro. Na neke sploh ni delovalo ne glede na to kar sem dala. Po tem, kot da se je zgodil neki klik, in od tega momenta je vse super delovalo.
Mislila sem, da pač ne obvladam dovolj homeopatije pa ne znam poizkati pravo zdravilo.
Vendar, po vseh pravilih, ki sem se jih učila, po testiranju bi morali nastati simptomi. Znala sem vzeti milijonsko potenco nekega zdravila vsakih 5-10 minut ves dan, pa ni bilo nobene reakcije - ni bilo tesnih znakov, ki bi morali nastati.
Torej, če jaz ne znam dovolj da bi uganila natančno zdravilo, visoke potence dane na ta način bi morale izzvati testne simptome pa ni bilo nič.
No ja, rekli bi, da ni moglo delovati, ko pa noter ni bilo niti ene molekule neke »koristne« snovi. Vendar ni bilo tako! Niti je bila sugestija, saj so reagirali tudi dojenčki pa tudi živali, ki so imeli konkretne telesne bolezni a veterinarska terapija ni pripeljala do izboljšave, s homeopatijo so pa ozdraveli.
Jaz sem v glavnem bila zdrava. Za neke problemče sem na začetku reagirala na homeopatijo, pozneje pa nikoli več.
Ravi je omenjal, da tisti, ki nima nič boga v sebi, ne bo reagiral. Meni se pa ni zdelo to za edini uzrok. Meni se je bolj prikazala slika enega pasu. Če si pod tem pasom (menda, ko nimaš boga v sebi) ne boš reagiral. Ampak tudi če si iznad tega pasu, spet ne boš reagiral.
Primerjava: Če si v kletnih prostorih, kjer ni napeljana božja elektrika, zastonj daš sijalko, ne bo svetila.
Z druge strani pa, s snovjo nižjega letnika ne moreš narediti ispit za višji letnik. Homeopatija pa je sodila v terapijo »nižjega letnika«. Če ni delovala, je pomenilo, da dotična oseba potrebuje snov za višje letnike. To pa je bila potreba s teorije preiti v prakso. Oziroma, potrebno je postalo, da se človek ZAVEDA. Zaveda realnosti in sebe in svojih početij v tej realnosti. Da se zaveda da vsaka akcija pripelje do reakcije in da tudi najmanjši zamah metulja tukaj, lahko pripelje do uničujočega hurikana na drugem koncu našega stvarstva.
Namreč, naše telo ima zelo omejen »besednjak«. Teh nekaj simptomov ki jih kaže pa ne govorijo o tem v katerem razredu življenjske šole se dotični človek nahaja. Če je v nižjih razredih, po tem bo ozdravel že s preprosto terapijo. Nekdo drugi pa lahko ima, medicinski gledano, popolnoma enake simpotem, kot ta prejšnji, vendar se pa nahaja na višjih frekvencah—v višjih letnikih, zato njegova bolezen ne bo izginila na podobno preprosto terapijo kot bolezen onega prvega. In če se nahaja zelo visoko, po tem brez zavedanja ne gre nič. To je čas, ko mora prenehati verjeti v Miklavža i Božička, ki mu bodo s čarobno palčko uredili zdravje, (in še vse to, kar so jim popularni cochi obljubili na svojih dragih tečajih).
Ne potrebujemo pa abstrakne pojme kot so frekvenca in energije. Lahko ostanemo na čisto preprosti kmečki logiki in vskadanjih dejstvih.
Če ti zboliš, ker se ti ni izpolnilo nekaj nemogočega, kar pa si trmoglavo terjal, te nihče ne more pozdraviti dokler se ne začneš zavedati, da so te tvoji coachi z dragimi seminarji krepko nategnili, ko so ti obljubili takšne reči, za katere je že od začetka bilo jasno, da je nemogoče.
Nihče te ne more pozdraviti, če se ne zavedaš še tega, da si sam hotel takšen »demokratični« in liberalni kapitalistični sistem kjer pa naj bi vse padalo z neba. Sam si hotel in sedaj imaš posledice.
In ne more nekdo niti od svoje naduhe biti osvobojen, če grabi za cigarete še preden bi izvlekla injekcijsko iglo iz njegove žile, s katero sem mu dala Aminofilin, ko sem hitro priletela, ker ga je hotelo zadušiti.
Zato, če je nekdo potreboval snov višjega letnika, to pa je bilo zavedanje, po tem ni reagiral na navadno terapijo.
Torej, tukaj nič ni bilo tako, kot smo se učili.
Učili smo se tudi o tem, da nozode dajemo bolj poredkoma. Mogoče največ eno dozo na 2-3 dni.
Mlada žena z začetnim rakom materničnega ustja ni odreagirala na mojo terapijo, kot bi morala. Ker sem še bila začetnik, sem poklicala Ravija in ga prosila za pomoč. On je določil nozodo (Tub LM120) 2x dnevno.
Jaz ga, vsa presenečena vprašam kako to, saj je povedal da se Tub daje bolj poredkoma...
Na to je odgovoril da, kot vidi, mi tukaj reagiramo popolnoma drugače kot reagirajo Nemci in da za nas ne veljajo pravila ki veljajo za ostale.
Moja soseda je imela močne migrene. Zelo se je pohvalila, ko ji je moja terapija hitro pomagala. Pomagala je pa zato, ker je zamešala zdravila in to, kar bi morala jemati 1x dnevno, je v napadu uzela na 5 minut.
Nič ni šlo po pravilih, ki sem se jih učila. Vse je bilo obratno. Ravno to je delovalo, ko in kako ne bi smelo biti a ni delovalo, ko bi moralo.
Bilo je še čitav kup anomalij, ki jih nisem mogla razložiti, ki pa niso bile nereagiranje zaradi neučinkovite terapije. Bili so pa tudi neverjetni uspehi, ki jih tudi nisem znala razložiti.
Jaz bi še rekla o sebi, da sem zafurala zadeve ker pač nisem obvladala snov ali pa ker je homeopatija laž.
Veliko sem se kregala z Ravijem ker mi, kljub njegovi ugotovitvi o naši drugačnosti, le ni verjel, da je tukaj le drugače, da le ne delujejo zadeve. Bila sem čisto zgubljena. Nisem bila prepričana v svoje znanje iz homeopatije. Dobijala sem tudi čudne občutke in »doživetja«, ter nekih energetskih senzacij. Bilo me je strah, da si mogoče jaz izmišljam ali mi se meša, ko pa sem vedno bila zelo prizemljena in zelo materialistično in znanstveno naravnana.
Imela sem eno pacientko z multiplo skleorozo, ki je dobila visoko vročino. Sem pa pri njej tudi zaznala nekaj hudo čudnega. Javila sem Raviju. Predlagal je terapijo, vendar ni delovala. Želela sem, da jo Ravi pogleda ravno zaradi te čudne vročine. Na pregled sem tudi jaz šla s to mlado gospo. Ravi pa me je najprej pokregal kako sem mogla pacienta z visoko vročino vlačiti na pot, čeprav je vedel, da smo ga, ravno zaradi te vročine prosili za termin. Ob tem me je tudi zaničevalno pogledal in pripomnil nekaj, kar je pomenil, da sem tako neumna, da ne znam pozdraviti niti preproste vročine. Moje heteroanamneze sploh ni hotel poslušati.
Pacientko so nastanili pri sosedih in, jasno sem čutila da meni – neumni, Ravi in njegova žena hočeta pokazati kako se zadevam streže.
Na naslednjem seminarju Ravi ni nič povedal. V roke pa me je vzela njegova žena in me obdolžila, da sem kriva ker sem jih spravila v nevarnost. Tako sem izvedela,, da je ta pacientka, v njihovi terapiji skoraj umrla. Končala je v bolnici a za njih je malo manjkalo, da bi jim prepovedali delo, vejetno bi pa šli tudi v zapor.
V Indiji je Gandhi uradno priznal homeopatijo. Ravijev oče je bil uvaženi homeopat. Ravi pa je študiral medicnisko fakulteto, samo kar je v tej bila terapija s homeopatijo in ne s klasičnimi medikamenti. Torej, odrastal je s homeopatijo in že kot student je homeopatski zdravil vse okoli sebi.
Po tem je prišel v Nemčijo, da bi nadgradil svoje znanje na izviru (saj homeopatija izvira iz Nemčije). Po tem je osnoval šolo, pisal knjige, poročil se je, a njegovih 3 otrok so takrat še bila majhna.
Nabral je ogromno izkušenj tudi od lastnih raziskav.
Ali verjamete, da bi tako zelo tvegal, če ne bi, na podlagi svojih izkušenj bil prepričan, da obvlada stanje? Ja, šarlatani so velikokrat zelo prepričani v sebi in svoje sposobnosti. Vendar on je bil zdravnik, ki je obvladal človeka in njegove bolezni. Zavedal se je pa tudi nevarnosti, če bi zakiksal. Celo je bil tujec v Nemčiji.
Na naslednji skupini, (po uradnem seminarju iz homeopatije) smo brali iz neke modre knjige o tem, kako elementalov ni več. Na to je Ravi omenil, da očitno da so, in verjetno jih je osvobodila vojna pri nas.
To je bil dejansko odgovor (prvi in zadnji iz njegovih ust) in potrditev, da mi se ni zmešalo temveč da se je res nekaj dogajalo in da ne gre za moje neznanje homeopatije.
Jaz takrat nisem vedela, pa tudi danes ne vem kaj naj bi bili ti takratni elementali. Nisem se ukvarjala z njimi.
Ravi nas je opozarjal, da vsi dobivamo takšne paciente, ki ravno nas potrebujejo. Zato je možno, da drugi homeopati niso dobivali takšnih pacientov kot jaz. Mislim pa, da je – saj v onem periodu, tukaj vladala le neka »drugačna atmosfera«, kot je to tudi Ravi enkrat omenil.
Imela sem eno mlado pacientko iz Zagreba. Imela je dokazan rak ščitnice. Po zelo kratkem času je ta rak izginil – kot so ji povedali na kontroli na Kliniki. Vendar istočasno se je pri njej odprla jasnovidost. Ona je videla in čutila vse mogoče. In to ni prenesla. Poskušala sem ji dopovedati, da bi drugi bili srečni, če bi postali jasnovidi vendar ona tega ni prenesla temveč je prekinila terapijo, saj je tudi to videla, da ji jaz nisem kos. Res nisem imela pojma kaj naj bi z njo naprej.
Še ena pacienkta je bila, ki ji se je stanje močno izboljšalo vendar je dobila občutek, da se približa nevarnsti, ki jo ne bom mogla obvladati, pa je tudi ona prekinila terapijo.
Tudi jaz sem dobila spoznanje o tem za kaj je šlo. Namreč, za nadaljevanje terapije bi morali preiti določeno varnostno mejo in bi upadli v, za mene novi in nevarni svet za kar jaz še nisem bila sposobna da bi ga obvladala.
To so bili tudi časi, ko so veliko pisali o tem, da so ljudje šli na meditacije in takšne zadeve pa so končali v norišnici.
Po tem mi je prišlo neko kompleksno spoznanje, da je ta neka varnostna meja na nek način utrjena, da je nikakor več ne bi mogli kar tako prebiti in osvoboditi za mene neobvladljivega »džina in steklenice«.
Niti slučajno ni preprosto brčkati po tem drugačnem svetu in z energijam, kot si to ljudjej mislijo.
Te moje nezgode, ki sem jih doživela so bile v resnici znak da je moja terapija postala preučinkovita in je odpirala stanja ki jih je bilo potrebno odpreti samo jaz še nisem bila na tej stopnji da bi to znala tudi obvladati.
Slišala sem neke slovenske homeopate, ki so, v zvezi z mojimi kritikami v zvezi z miazmami zatrjevali da so študiral homeopatijo tudi v indiji in vedo tudi o miazmah.
Zanimivo, da pa niso hoteli Indijca, ki je homeopatijo imel v malem prstu in je prišel v Nemčijo dograditi svoje znanje na izviru, po tem jo dvignil na višjo raven.
Zanimivo je tudi to, da so mene dobesedno prekleli in napadali, ker imam indijca za učitelja ker, če bi potrebovali »indijske religije« - kot so se izražali, bi se rodili v Indiji.
Sedaj pa se imaš za imenitnega, ker si študiral homeopatijo v Indiji a nočeš Indijca, ki ti je pred nosem.
Na spletnem kongresu homeopatov, ki je bil predlanjskem sem poslušala številne znane in priznane homeopate. Tudi iz indije.
Marsikdo govori o miazmah a v biti pojma nima kaj one sploh so, oziroma jo razlagajo na čudne načine.
Ne kritiziram nobenega in ne izrekam sodbe o tem kaj je pravilno in kaj ni. Poudarjam pa nelogičnosti, kontradikcije in absurde in manipulacije s temi zadevami.
Obstaja pa še nekaj:
Omenila sem, da je Ravi že bil prisiljen ugotoviti, da mi že čisto drugače reagiramo kot ljudje v Nemčiji. Kaj mislite, kolika je šele razlika med konstelacijo tukajšnjih ljudi in onih v Indiji?
Ogromna je razlika tudi v patologiji. Tam bolj vladjo akutni problemi dokler tukaj kronični. A pristop do akutnih stanj ni enak kot pristop do kroničnih. In tudi ljudje so drugače motivirani, pri težkih akutnih stanjih kot pri korničnih. In v vsakem primeru, ogromno vlogo igra ozadje in »podlaga«, na kateri se določena patologija razvija.
Moram pripomniti, da pri teh kritikah gre samo za neke moje občutke in za nekaj koščkov realnosti na podlaig katerih sem sklepala in sem v dvomih do marsičesa in marsikoga.
Mogoče se motim.
Vendar jaz sem tukaj! In od vedno iščem pravo in enakovredno diskusijo s tistimi, ki mislijo drugače. Problem je v tem, da me napadajo in obsojajo, čeprav pojmam nimajo kaj in zakaj počnem. Njihovi napadi so pa splošni, in irelevantni (npr, da ne obvladam pravilne slovenščine). Nikoli pa nisem dobila neke resnično merodajne in konkretne komentarje na določen problem. In nihče ni sprejel odprt dialog, pa da se zmenimo.
Vendar za nadaljevanje, vse to razglabanje o učinkovitosti homeopatije niti ni pomembno, saj homeopatija je zgubila svojo moč in veljavo ker je zlorabljena in ker je to snov za nižje letnike. Bila bi še dovolj, če popularna meselnost ne bi pognala stampedo v smer, ki niti slučajno ni v redu in v tem stampedu so najbolj stradali tisti, ki niso dorasli še do všjega nivoja, ali pa v tem življenju morajo narediti neke »manjše ispite«. Sedaj so pa ujeti, ker se lahko rešijo samo z ozaveščanjem, za katerega pa niso "opremljeni".
Mogoče ravno zaradi njih se je odprla ta možnost, ki sem jo že objavila v Terapiji in v dveh teskstih o lekcijah.
Comentarios