
Verjetno imamo vsi izkušnjo, ko smo nekaj naredili, ne da bi točno vedeli, zakaj. Nekaj nam je govorilo, da je to prava stvar (ali pa nam je nekaj »smrdelo« in smo se raje ustavili). Nekateri ljudje gojijo svojo intuicijo, poslušajo svoj notranji glas in se odločajo »po občutku«, medtem ko drugi čutijo potrebo, da vse svoje korake zavestno premislijo, argumentirajo in se odločijo na podlagi razumske analize. Katera pot je boljša, ko govorimo o finančnih zadevah?
Premisliti vse dejavnike, predvideti vse možne izide in sprejeti odločitev na podlagi vseh dosegljivih podatkov ali sprejeti odločitev po trenutnem navdihu?
Intuicija je sposobnost, da nekaj »vemo«, ne da bi se zavedali procesa v ozadju ali analizirali razloge in argumente za svoje vedenje. Psihologi intuicijo razlagamo kot nezavedno ekspertno znanje. To pomeni, da naše nezavedno zelo hitro obdela podatke iz množice zbranih izkušenj in vsega našega znanja, stališč in mnenj, zavemo pa se samo rezultata te analize. Zato vrhunski strokovnjaki pogosto sprejemajo zelo dobre odločitve in lahko veliko stvari naredijo »po občutku«, saj se pri tem njihovo nezavedno nasloni na vse, kar o tej temi že vedo in so že izkusili. Po drugi strani pa so laične intuitivne odločitve najpogosteje napačne, saj temeljijo na pomanjkljivem znanju, omejenih izkušnjah in neutemeljenih predsodkih.
Na področjih, kjer smo strokovnjaki in vrhunsko usposobljeni, kjer imamo veliko izkušenj in poglobljeno znanje, naše nezavedno lahko sprejme celo boljše odločitve kot ob razumskem, analitičnem pristopu. Izkaže se, da preveč podatkov, ki jih skušamo zavestno obdelati, onemogoči ali oteži naš miselni proces in tako delujemo slabše. Dober primer tega je opisovanje nekega postopka, ki ga obvladamo – na primer zavezovanja čevljev. Čevlje si znamo izvrstno zavezati – lahko bi rekli, da smo strokovnjaki v zavezovanju vezalk. To lahko naredimo celo v temi. Če pa bi morali nekomu razložiti ali pa korak za korakom pokazati, kako se zaveže vezalka, bi se najverjetneje zmedli in morali večkrat poskusiti »na hitro«, preden bi lahko proces izvedli počasi in postopno. Razmišljanje v tem primeru poslabša naše avtomatično delovanje. Zato je za vrhunske strokovnjake pogosto moteče, če imajo na voljo preveč podatkov ali pa če morajo vsako svojo odločitev argumentirati in analizirati. To jih ne samo upočasni, ampak dejansko poslabša kakovost njihove presoje. Finančni strokovnjaki zato lahko sprejemajo intuitivne finančne odločitve in so pri tem pogosto odlični. Navadni smrtniki, po drugi strani, pa v teh primerih najpogosteje ostanemo brez dobička ali celo utrpimo katastrofalne izgube.
Kadar se gibljemo na področju, na katerem imamo veliko znanja in izkušenj, se na svojo intuicijo lahko zanesemo celo bolj kot na razum. Tako delujejo odlični borzni posredniki: ni nujno, da znajo v trenutku sprejemanja odločitev natančno razložiti, zakaj se jim neka naložba zdi smiselna. Njihovo nezavedno prepozna okoliščine, opazi vzorec ali napako v tem vzorcu in tako uspešno diagnosticira položaj in napoveduje prihodnost. Ko so potrebne hitre odločitve, se je dobro zanesti na nezavedni um – vendar ga je pred tem treba dodobra izuriti.
Naše vedenje in mišljenje zajemata tako nezavedne kot zavestne procese. Koristno je, če se naučimo oboje kar najbolje izkoristiti. Naše zavestno mišljenje deluje najbolje v okoliščinah, v katerih se učimo novih protokolov in rešujemo probleme, s katerimi se še nismo srečali. To je definicija inteligentnosti, to je tisto, čemur služi naš razum. Če se ne spoznamo na finance, pa bi radi sprejeli dobro finančno odločitev, je torej nujno, da se naučimo o tem področju čim več. Naši intuitivni občutki nas bodo namreč najverjetneje prevarali, saj so močno pod vplivom predsodkov in nepreverjenih zgodb; zato je treba vsak tak občutek in sum dodobra preveriti. Ali verjamemo v nekaj samo zato, ker si želimo, da bi držalo, čeprav nimamo dovolj podatkov? Kaj še moram vedeti, preden se odločim? Katere informacije mi manjkajo? Tako bodo vaše odločitve temeljile na preverjenih informacijah, in ne zgolj na varljivih občutkih, in bodo zato manjkrat napačne.
Katarina Veselko je diplomirana psihologinja, zaposlena v O.K. Consultingu. Osvojila je naziv mladi svetovalec 2014.
To je uradno psihološko mnenje. Čudovito napisano. Velja pa za vsa področja življenja.
Rada bi to v prvi vrsti pokazala tistim, ki se kar naprej postavljajo s svojimi “občutki”, na podlagi katerih se odločajo a še prej OBSOJAJO. Samo, na žalost, ravno tisti ne prebirajo nič takšega. Če pa jih mogoče le doleti nekaj, kar bi bilo v nasprotju z njihovimi prepričanji, to takoj obsodijo ker so silno prepričani u pravilnost svojih “občutkov”. Zaradi tega, kot to tudi konkretno trdijo, oni takoj “ČUTIJO” in vedo vse in jim, po njihovem mnenju, sploh ni treba poznavati zadeve o katerih izrekajo obsodbe.
Številni guruji danes popularnih metod miselnosti in tudi guruji za “uspešni biznis” še posebej dopovedujejo ljudem, naj se le zanašajo na svoje občutke. Če pa so njihovi klienti v dvomih, jim še posebej delijo mantre dopovedovanja sebi o tem, kako si oni to zaslužijo, kako so sposobni, kako jim nihče nič ne sme nasprotovati in da je vse super, kar si sami domislijo in to morajo imeti, samo morajo močno vizualizirati in hoteti.
Ti guruji dopovedujejo ljudem tudi to, da zagotovo ni intuicija, ki govori to kar nam ne paše. In če v sebi imamo neke občutke/ pomisleke do pohlenosti za denarjem ali umazanosti številnih marketinških metod ali pa do njihovih naukov (seveda, oni to lepo povedo in ne tako direktno kot jaz), naj to takoj umaknejo, ker to zagotovo ni pravilno, to ni prava intuicija in ni pravi “občutek”.
Ni nam treba imeti ne veliko znanje ne modrosti da v tem vidimo zaroto. Namreč, če te spodbujajo, da se odločaš na podlagi “občutkov”, brez, da bi imel pravega znanja o problematiki in še posebej povdarjajo da odrežeš pravo intuicijo, to je naklepno zavajanje in uničevanje ljudi, v interesu lastnega profita.
Pa niso oni glavni krivci za to. In tudi sicer, nihče jih ne more kntrolirati in obsoditi, na sploh v demokraciji ne. Krivi ste sami, ko nasedate na vabe in obljube. A nasedali boste vse dokler pri sebi ne predelate svoje osebnosti, ki so idealne tarče nevromarketinga in NLP-ja.
Motite se, če mislite, da vam ni potrbno predelati tega, ker se znate kontrolirati. S kontrolo se lahko ščitite samo pred tem, kar že poznate. Triki pa so vedno novi in neprčakovani. Nove vabe boste zagrabili preden bi kdor koli utegnil opozoriti vas. Pa tudi to ni cilj da vas kar naprej nekdo opozarja. Na ta način ste samo hlapec in odvisen od nekogar. Pravzaprav pričakujete, da ta drugi živi vaše živeljnje.
Če hočete suvereno živeti, najmanj kaj lahko storite zase je da se naučite osnovnih tehnik logike in ozaveščanja. Če pa hočete sam malo več, potem bo bilo treba predelati v sebi “hudobije” zaradi katereih vas lahko kar naprej nategnejo.
Več o tem v knjigi “Nevromarketing razbija iluzije.”
Comments