top of page

Blog

Svet iz drugačne perspektive

OMOGOČIMO ČLOVEKU DOSTOJNO ŽIVLJENJE IN UMIRANJE!

Writer's picture: Kornelija TothKornelija Toth

Updated: Oct 24, 2024


Ne gre za evtanazijo, kot bi pomisili na podlagi takšnega naslova!

Tudi problemi, ki sodijo pod ta naslov ne začnejo pri starčkih.

Začela pa bom pri starčkih, ker je to področje in ta tema sedaj najbolj pereča.

Na pisanje me je spodbudil tekst Simone Toplak z naslovom:

"Ali preživite leto zastoja Slovenije, jesensko epidemijo, kdaj boste šli vnovič v službo, kdaj si upate pomisliti na počitnice"


Članak se ukvarja z apokaliptičnimi – družbeno-ekonomskimi problemi, ki bodo nastopili zaradi epidemije, na sploh pa zaradi dolgotrajne karantene.


Na ta članek sem v »Financah« napisala naslednjo pripombo:

»Stara sem 68 let in sem iz zdravstvenega poklica. Torej, imam dvojno pravico govoriti o tem:
PRENEHAJTE Z TO NORIJO KER NIMA NOBENEGA SMISLA!
Ostanimo čisto na materialni ravni medicine, čeprav človek ni samo skupek celic. Vendar pustimo »ezoteriko«!
Torej:
- Od epidemije se ne moreš ne skriti, ne ubežati, ne glede na to kako se trudiš.
- Bolezen je odvisna ne samo od zunanjih faktorjev temveč tudi od človeka.
- S številnimi cepljenji od zgodnjega otroštva in uničevanjem narave v tej pretirani gonji za sterilnost, se ONEMOGOČA ustvarjanje imunosti. Dokazano je, da se npr. otroške bolezni vračajo ravno zato, ker je s cepljenjem onemogočeno ustvarjanje naravne in trajne imunosti.
- Slišala sem izjavo, da se je že ta, sedaj aktuelni koronavirus v teh nekaj tednih spremenil. In da ta virus sodi v isto skupino virusa, ki se vsako leto v spremenjeni obliki vrača in povzroča razne, podobne epidemije. Torej, cepivo, ki bi ga razvili po 18 mesecih, zagotovo ne bo deloval – ne sedaj in še manj v prihodnosti. Zato je škoda denarja za cepivo, ker tako in tako ne bo delovalo. Bo semo onemogočilo, da človeštvo naredi to svojo lekcijo, ki jo je potrebno naraditi skozi to epidemijo.
- Če že morate mlade ljudi pošiljate pred kanone »za domovino«, bilo bi neumno, sedaj zaradi nas starčkov vsem uničiti življenje in izzvati APOKALIPSO. Ker to, kar je tudi v članku opisano je apokalipsa.
- S svojimi procenami in predvidevanji v zvezi s staranjem populacije se tako in tako razvija sovraštvo do starih, ki obremenjujejo ekonomijo. Seveda, nas bo preveč! Ko pa se s herojskimi ukrepi in ošabnostmi v medicini hoče Z VSEMI SILAMI premagati naravna selekcija. Nisem za evtanazaijo. Hvalžna bi pa bila, če bom postala totalni kripelj, da mi omogočite da brez trpljenja umrem, namesto, da me z vsemi silami održavate v življenju na breme meni sami in vsem drugim, ki morajo še naprej živeti.
- Sicer pa, če gre naravnim tokom, epidemija omejuje sama sebe. S porastom števila tistih, ki so jo preboleli, eksponencionalno opada njena moč in uničevalnost. S vsemi temi ukrepi se takšen tok onemogoča.
- Pa še preprosta logika: Švedi so že dokazali, da znajo razmišljati. Zakaj se ne zgledate na njih namesto, da jih hočete prisiliti na vse te norije, s katerim ste ustvarili ZAGOTOVLJENO POT V APOKALIPSO.

Na koncu sem še napisala:

Jaz bom pa povedala to, kar ona (avtorica članka) ni upala: PUSTITE NAS STARE DOSTOJANSTVENO UMRETI, ČE BI ŽE PRIŠLO DO TEGA in ne zganjati paniko, ker je nekomu starčku, ki je tako in tako kripelj, Bog hotel pomagati, da končno napusti ta svet v katerm samo trpi in je v breme vsem, največ pa samemu sebi.«

Po mojem laičnem mnenju, osnovni krivci za vso to kolobocijo so v prvi vrsti mediji s svojimi napihovanji in tudi politiki, ki so si na ta način hoteli nabrati pozitivne pike.

OPOZORILO: Ne pozabite na moje prejšnje tekste z opozarili o tem, da smo MI VSI USTVARILI TO PODLAGO vsega neljubega, kar se sedaj dogaja. Krivi smo s SVOJIMI GREHI/hudobijami s katerimi smo mi sami vse to omogočili, spodbujali in podpirali. Vse ostalo je pa samo nadgradnja – domino učinek, lavina, hurikan, ... ki je nastal na podlagi nekega, videti brezznačajnega zamaha metulja s krili.

Ko pa si že v lavini potem, če nočeš biti linčan, pa popustiš. Vendar s tem samo poslabšaš zadeve.

Zdi se, da je takšni lavini popustila tudi sama medicinska stroka in se ne upa bolj glasno in odločno upreti se nesmiselnim teatrom.

Iz omenjenega članka sem izvedela, da je začel »teror« proti Švedski, ker ne zganja takšen vik in krik, kot vsi ostali.

Čeprav imamo številna dokazila, da Švedi znajo razmišljati in organizirati uspešno družbo, mi le ne bi sprejeli njihov zdravo-razumski model. Da bi opravičili svoje zganjanje panike in norije, hočemo njih prisiliti, da sprejme naš teater. In, kot je za videti, v tem scenarju vsi zelo uživajo tudi če bodo posledice katastrofalne.

Zaradi »okostnjakov« pri vseh udeležencih, ujeti smo drug od drugega. Naredili smo neprebojno mrežo (zapor) samemu sebi. Zato je skoraj nemogoče priti iz tega ven. Saj, kako naj vsi ti organizatorji priznajo, da so se zmotili in na enkrat prenehajo z karantenam! Svet bi ponorel. In zato, korak za korakom, vendar eksponencionalno, lavina postaja vse bolj uničujoča— do popolnega uničenja – kot je, čeprav v blagi obliki tudi gospa Toplak prikazala v svojem članku.

Jaz bi se sedaj omejila samo na medicinski del postavljene teme.

Namreč, problem ne začne pri evtanaziji. Problem začne pri ošabnosti medicine in njene silne potrebe svojo neučinkovitost prikazati za učinkovitost.

Do konca sem se odločila napustiti mojo ljubljeno medicino leta 1993 zaradi usode treh pacientov.

Imela sem za pacienta enega starčka. Po možganski kapi, ki jo je doživel pred veliko leti, se je precej lepo opomogel. Prišel pa mii je en dan in tožil, da dobiva razbijanja srca. Nisem našla nič posebnega. Dala sem mu neko zdravilo, vendar problem je ostajal. Zato sem mu dala narediti še laboratorjski pregled, ki je pokazal precejšnjo anemijo. Anemija pri starem človeku (na sploh moškem) je sigurni znak za rakasti proces na prebavilih.

Sedaj je bilo jasno, zakaj ima razbijanje srca.

Ko sem ga poslala v bolnico sem mislila, da mu bodo dali malo transfuzije in ga pustili domov.


Po nekem času mi je njegova ženička v solzah povedala naslednjo zgodbo: Dedeku so ugotovili rak na želodcu, ki je zajel že praktično celotno drobovje.

Kljub temu, da je po uradni medicini v takšnih stanjih vsakršen drastični poseg ne samo nepotreben temveč tudi škodljiv, ta kirug velike regionalne bolnišnice je naredil herojsko operacijo. Dedeku je ostranil CELOTEN ŽELODEC. Naslednji dan pa je na viziti čestital samemu sebi na uspešni operaciji.

V nadaljnjih tednih je ta moj starček -kot je povedala njegova žena—tulil od bolečin in umiral v HUDIH MUKAH.

Odstranitev celotnega želodca je takšen stres, da ga tudi mlad in sicer zdrav organizem zelo težko prenese.

Ko nekdo ima metastaze, temu več ni možno pomagati (mislim, da je tudi danes še takšno stališče).

Ta moj dedek pa je bil star tam nekjer 70-80 let. In je bil POPOLNOMA BREZ TEŽAV, razen občasnega razbijanja srca - do katerega je prišlo zaradi anemije.

Če bi mu dali kakšno flašo krvi (zaradi anemije), bi se zagotovo še precej časa veselo potikal po svetu, po tem pa na miru "zaspal".

Nemesto tega, so ga ZAKLALI vendar tako, da je nekaj tedni še umiral v hudih mukah! Zakaj? Da bi si ta kirurg nataknil krono na svojo lažnobogovsko glavo zaradi »uspešno narejene« herojske operacije!

Druga je bila mlada žena, ki je že nekaj časa bila zdravljena zaradi raka. Izvid in mnenje onkologije je bil, da ni več kaj za narediti za njo.

Žena ni imela večjih problemov. Normalo je še lulala in normalno jedla in pila.

Kljub takšni diagnozi in mnenju klinike, so jo še vedno naročali na obsevanja.

Ko je rešilc prišel po njo, je še normalno lulala. Ko so je še isti dan vrnili nazaj, lulati več ni mogla, ker so ji skurili vse sluznice sečovoda in je tulila od bolečin pri vsakem lulanju.

Pa so jo še naročili. In pri naslednjem obsevanju so ji skurili ves požiralnik, da tudi jesti ni več mogla.

Umirala je v groznih mukah a tudi morfij ji več ni pomagal.

Zakaj so jo naročili na obsevanje, ko so dali jasno diagnozo, da nimajo več kaj KORISTNEGA za narediti?

Vmes pa je bila mlada ženica, še niti ne 40 let stara.

Odkrili so ji neki drobni miom na maternici. Miom NIKOLI se ne spremeni v raka in NE POTREBUJE NOBENO OPERACIJO, razen če povzroča neustavljive krvavitve ali je tako veliki, da zaradi tega povzroča težave.

Vendar to ženičko so prepričali v nujnost operacije.

Jaz, kot splošni zdravnik nisem imela pravice kritizirati vodilnega ginekologa v regijski bolnišnici. Pa tudi mislila sem, da ji bodo samo izljuščili miom.

Nekaj mi pa ni dalo miru in sem jo posebej opozorila, naj niti slučajno ne dovoli, da bi ji odstranili jajčnike.

Prišla je iz bolnice z izvidom in vsi smo bili prepričani, da so ji pač maternico vzeli ven vendar so ji pustili jajčnike – kot so njej obljubili.

Na to je začela dobivati »valunge«--tipični znak za meno. Ona pa je bila premlada za klimakterij.

Poslala sem jo nazaj v bolnico na pregled.

Po pregledeu mi je povedala, da se je ginekolog norca delal iz nje da so ji seveda odstranili vse (tudi jajčnike)! Saj ona jih tako in tako ne potrebuje več. Naj bi še bila hvaležna, ker so ji to naredili za prevencijo, da le ne bi nastal rak na njih.

Nekje v tem času sem hotela svojo mačko dati sterilizirati. Prvo vprašanje veterinarja je bilo, koliko je stara. Ko sem povedala da je muca stara 6 let, je odklonil poseg. Vedel je že, da sem zdravnica, pa sem začela pogovor z njim in ga prosila, naj pusti jajčnike samo naj prereže jajcovode. On mi je razložil, da pri tako stari muci, tudi če pustijo jajčnike, zaradi posega zelo hitro začnejo degenerativni procesi in žival umre.

6 let stara muca je ekvivalentne starosti, kot je bila ta moja pacientka. Veterinar ve in mu je stalo, da žival ne strada, za ljudi je ginekologom bilo vse eno!

Torej: Najprej je zapravljeno veliko denarja za herojsko operacijo želodca. Po tem je zapravljen denar, ker so ga morali obskrbovati v bolnici še in še—a kljub temu je umrl, saj se je vnaprej vedelo, da bo rezultat takšnega posega zagotova smrt.

Pri ženi z rakom je porabljan denar za redne prevoze z rešilcem iz Kostanjevice v Ljubljano in nazaj. Porabljal se je denar za obsevanja, porabljali smo denar za dodatno obskrbo žene in morali smo vsi poslušati neskončno boleča umiranja teh ljudi, brez, da bi jim lahko pomagali.

Medicinska doktrina je, da miome ni treba operirati (razen omenjenih izjem). Tudi, če je potrebno odstraniti maternico zaradi kateregakoli razloga, se morajo pustiti jajčniki.

Tudi če je rakasti proces na samem jajčniku, se pusti saj minimalno tkiva, ki še izdeluje hormone, če žena še ni šla skozi klimatkerij.

Rak na jajčnikih pa je izjemno redek.

Naravni klimakterij je proces v katerem se celotni organizaem postopma navaja, prilagaja in usklajuje.

Nagla odstranitev jajčnikov je hudi stres za organizem. Zunanje dodajanje hormonov nikoli ne more nadomestiti naravno stanje.

Po takšnem naglemu, umetno sproženemu klimakteriju pri ženi takoj začnejo degenerativni procesi s svemi fizičnimi in psihičnimi posledicami....

Torej, zaradi ošabnosti medicinarjev dobimo herojske in drage a nepotrebne posege, ki nekom podaljšajo—največkrat samo trpljenje.

V mojem času je še bilo normalno, da se na steremu človeku ne delajo večji (drastični) posegi. Na sploh ne, ko je imel že nekaj kroničnih bolezni. Vsi so vedeli, da od tega starčki ne bodo imeli koristi, vedno pa jim škoduje in poslabša še to nekaj življenj, kar jim je še ostalo.

Sedaj pa, zaradi lažnega človekoljublja v čigavem ozadju je nič drugega kot ego in profit, se vse več umetno podaljšuje neko, človeku nedostojno življenje. Ob tem trpi ne samo okolina temveč tudi človek sam, ker ne more ne živeti več in ne umreti. In za takšne zadeve medicina terja priznanje!

Na ta način podaljšano življenje je preobčutljivo na vse mogoče kar vmes pride. Tudi bolj občutljivo na infekcije. Po tem pa spet zapravljanje denarja in trpljenje vseh, da bi spet z herojskimi postopi to reševali.

Na koncu se pa breme in tudi odgovornost vali na svojce. Namreč, svojci postopoma osovražijo svoje bližnje zaradi psihične in tudi fizične obrmenitve zaradi njihovega stanja. Zaradi takšnih občutkov pa dobijo slabo vest. Trpi tudi sam bolnik, saj ve, da ga težko prenašajo. Tudi sam sebe težko prenaša.

Po tem pa se delajo moralne pridige okoli evtanazije ali pa se je treba odločiti o izklopu aparate ki nekoga umetno održavajo na življenju. To je, ŠOK za svojce, saj to, kar se od njih pričakuje, je že morisltvo.

Zdravniki bodo pisali svoje doktorate in se hvalili o svojih uspehi, Med tem pa bodo, zaradi njihivih »uspehov« trpele množice ljudi.

Sedaj pa je tukaj ta epidemija. Mediji so je napihnili in razpihali. Potem se pridružijo številni drugi, ki pristavljajo svoje »piskerčke«. Eni (kot piše v Financah) razpihujejo epidemijsko paniko, da bi na podlagi tega vrgli Trumpa. Drugi pa, da sedaj le dobijo pozitivne pike in pohvale, ki jih jim ni uspelo izsiliti pred 30 leti ker so jim neki prekrižali načrte. Medicina pa je tudi že začela s svojo kampanjo proti tistim, ki so se borili proti cepljenju.

Farma industrija pa mane dlani v pričakovanju gromozanskega profita od nepotrebnega in neučinkovitega cepiva (saj se virus že spremnil in je dokazal da se iz leta v leto spreminja. Za takšnga pa ni možno narediti pravilno cepivo...)


MOJA IZJAVA:

Jaz, dr. Kornelija Pope Toth, roj 4.jan 1952, spec splošne medicine, diabetolog, doktor znanosti (uradno!) in homeeopat izjavljam, da če mi se zgodi nekaj hudega, a ne bi bila dovolj prištevna za odločanje, NE DOVOLIM, da bi me zdravniki »po službeni dolžnosti« vzeli v svoje roke in se z herojskimi posegi igračkali na mojem bitju v interesu svojih DOKTORATOV in slave.

Prosim jih pa za toliko človečnosti, da me pustijo umreti, če bodo ugotovili, da me njihovi, ne preveč komplicirani posegi ne bodo mogli narediti za normalenga in samostojnega človeka. Hvalažna pa bom, če mi bodo olajšali trpljenja pri umiranju.

Želim živeti, Ne želim pa, da nekdo sesuje celotno gospodarstvo da bi igral dobročinitelja s svojim neumnimi zaščitnimi merami, po tem pa nahusjka družbo da me ubije. Namreč, ravno to se dela: vse bolj intenzivno se hujska proti starčkom, da jih je vse več in za njih gre preveč denarja. Tukaj pa se dobesedno sesuva celotni svet zaradi nekogaršnjih egzibicij in se to prikazuje kot ČLOVEKOLJUBNOST do teh nekaj odsluženih in tudi sicer hudo bolnih starčkov.

Da vidimo pravo stanje, morali bi narediti preprosto primerjavo.

Primerjati bi bilo treba ŠTEVILO VSEH UMRLIH v nekem obdobju s številom vseh umrlih v tem periodu.

Če je sedanja umrljivost statiistično značajno višja od siceršnje umrljivosti v preizkovani skupini, a edini faktor ki se je spremenil je sedanja epidemija, po tem lahko povemo, da je uzrok za statistično značajno povečanje smrtnosti resnično epidemija.

Najbolj smešno pa je to, da strokovnjaki za viruse, za infekcije, epidemije in podobne točno povedo. Vendar ko v naslednjem momentu prevzame besedo nekdo drugi, so že vsi na te podatke pozabili in oglašujejo ukrepe in širijo novice, ki niti slučajno ne odgovarjajo temu, kar so, za to usposobljeni strokovnjaki povedali.

Moj sum, da se pretirava tudi sicer ni neosnovan. Že v mojem življenju je Slovenija nekajkrat dokazala nagnjenost pretiravanju.

Prva moja izkušnja je bila v zvezi z eidemjo črnih koz leta 1972. Takrat sem študirala v Zagrebu, živeli pa smo že v Sloveniji.

Nekateri, menda s Kosova, so hodočastili v Meko in so od tam prinesli s sabo črne koze. Minilo je precej časa, da so diagnosticirali bolezen...

Hrvati so cepili samo izpostavljene. Med njimi smo bili tudi mi, študenti medicine. Slovenci pa so naredili paniko in so cepili čisto vsakogar. Po nekaj letih so le priznali, da so pretiravali in da je zaradi posledic (neodgovornega in pretiranega) cepljenja nastradalo precej ljudi.

Karantena je bila samo na državni meji. Ko sem šla na Madžarko (saj gibanje ni bilo omejeno), sem na meji morala pokazati rumeni karton o cepljenju. Drugih karanten ni bilo. Variola (črne koze) pa je res smrtonosne in zelo-zelo nalezljiva bolezen. Mislim, da se niti v Srbiji ni proširila, razen na nekaj kontaktov.

Drugo takšno pretiravanje je bilo v zvezi s katastrofom v Černobilu 1986. Na Zagrebški televiziji so ves čas nastopali strokovnjaki instituta Ruđer Bošković. Pomirjali so ljudi in razlagali da npr. zadošča oprati solato z vrta v nekaj več vode in podobno. V Sloveniji je spet bila narejena ogromna panika v kateri so terjali ljudi naj zmečejo v smeti čisto vse svoje pridelke.

Vemo pa dobro, da panika bolj ubija kot nesreča sama.

Podobna (usodna!) pretiravanja in zbujanje ogromne panike je bilo še nekajkrat.

Vem, da je veliko ljudi, ki se hvalijo, da njih pa le ni strah. Tukaj v glavnem gre za ošabnost in drznost v prepričanju, da se jim le ne more nič zgoditi.

Zganjanj panike pa ni »zdravilo« za ošabno malomarnost.

Ošabni bodo že nastradali na ta ali drugi način.

Panika pa ubija vse.

236 ogledov0 komentarjev

Related Posts

Ogled vseh

Comments


bottom of page