
KAJ PA MI NAREDIMO ZA SVOJO IMUNOST?
primeri
PRIMER AMAZONSKIH PAPIG
Gledam neko oddajo o nekih papigah iz Amazonije, ki se redno zbirajo na enem določenem področju in jedo glino, ki se tam nahaja.
V komentarju nadaljujejo, da strokovnjaki raziskujejo koristne sestavine, da bi jih uporabili tudi pri ljudeh, ker papige zagotovo to jemljejo z razlogom.
Na videz je vse lepo in prav.
Sprašujem se pa, kdo je amazonskim papigam priporočil, naj jedo to glino, v interesu njihovega zdravja in za ta in ta njihov problem?
A res mislite, da so papige bolj pametne kot človek? Da one znajo spontano najti to, kar jim koristi a človek – krona stvarstva, pa tega ni sposoben?
A ne bi bilo logično pomisliti, da tudi naš organizem dobro ve, kaj potrebuje in svojo potrebo nam javlja v obliki lakote in apetita za določeno snov, kot je to pri papigah in vseh drugih živih bitjih?
Če pa nimamo takšnih sposobnosti, logično bi sledil sklep, da smo mi na nek način uničili te naše sisteme. Rešitev problema pa je: poiskati in predelati v sebi ravnanja, s kateimi smo odstopili od harmonije, ki jo je narava izoblikovala tekom svojega dolgotrajnega obstoja.
Če za vse živali velja, logično bi bilo misliti, da velja tudi za človeka, da je ustvarjen za določeno območje in da na tem območju ima vse, kar njegovo telo potrebuje? Ča pa gre na drugo območje, potem se bo tudi njegovo telo prilagodilo. Če pa se ne, potem človek z nečim sam ovira ta naravni proces.
Saj to je že dokazano!
Na primer, metabolizem Eskimov je drugačen kot nas ostalih, zato njim odgovarja njihova mastna prehrana, dokler bi takšna prehrana nekoga iz drugih krajev ubila.
Živa bitja v zelo mrzlih krajih imajo v sebi nek »antifriz« ki jim omogoča živeti v takšnih pogojih.
Celo to so dokazali, da so se neka živa bitja že prilagodila novodobnim strupom na ta način, da so ustvarila enzime, ki predelujejo te strupene snovi.
Ker pa je človek samo del narave in trenutni vrh razvoja življenja, za njega veljajo enaka pravila, kot veljajo za vsa ostala živa bitja. Ker pa je razlika med človekom in ostalim v tem nečem, kar imenujemo »razum«, zato je logičen sklep, da je manjvrednost človekovega bitja posledica nekega (napačnega) delovanja ravno tega razuma, ki onemogoča materialnemu telesu, da enako tako funkcionira, kot pri ostalih živih bitjih.
Ko pa bi predelali tudi »grehe« svojega razuma, ki zavozla normalne procese v nas, ne bi bili bolni. Nikoli!
To sem imela prilike preizkušati in dokazati na precejšnjem uzorcu.
PRIMER MOJEGA OČETA
Za nas, madžare iz Vojvodine, so prekajena, ljuta, papricirana klobasa, veliko čebule s kruhom, paprikaši ... bila normalna in vsakdanja hrana. Sicer, poslušajte Đorđa Balaševića.
Vse je to res, kar poje!
Moj oče je v zgodnjem otroštvu hudo zbolel. Bil je že v komi. Vaščanke so že bile ob njegovi materi in so ga objokovali, saj so bili prepričani, da bo umrl.
Na vsakih toliko je moj oče prišel k sebi in zastokal, da želi jesti klobaso. Niso mu jo dali, saj je zdravnik prepovedal tovrstnih jedi.
Ko pa je moj oče večkrat prosil za klobaso, so ženske svetovale njegovi materi, naj mu izpolni željo. Saj bo tako in tako umrl, pa naj umre zadovoljen in z izpolnjeno željo.
Ko je oče spet prišel k sebi in prosil za kolbaso, so mu jo dali. Najedel se je in ponovo padel v komo.
Vsi su mislili, da je sedaj že res gotov.
Moj oče pa se je postopoma umiril in mirno spal nekaj časa. Ko pa se je zbudil, je bil zdrav.
Tudi jaz, ko se me je lotevalo neko prehladno stanje, sem postala silno lačna pa v prvi vrsti za klobase in pršut. Tudi po tem, ko več nekaj časa nisem jedla mesa (nisem imela potrebe po njem), ko me se je lotevala bolezen, sem ravno to potrebovala. Najedela sem se, zaspala in ko sem se zbudila sem bila zdrava.
Sicer, prekajeno meso je tipična hrana za trmoglavi tip človeka :)
PRILAGAJANJE NARAVI pa vsi lehko opazimo, če smo na to pozorni. Namreč, kako se umirja narava, ko se krajšajo dnevi proti zimi, se tudi mi umirjamo. Potrebujemo več spanja in bolj krepke jedi.
Jaz sem to zelo jasno opazila že pred leti. Obožujem paradižnik in ogromno ga pojem. Zato sem bila v skrbeh, kako se bom prehranjevala, ko ga ne bo več na vrtu. (Plastični iz trgovine ni za nobeno rabo!). Vendar, kako je paradižnik izginjal iz vrta, tudi moja potreba po njem se je zmanjšala in počasi v popolnosti izginila.
Ko pa je prihajala pomalad, se mi je vrnila potreba po solati in sadju, postopoma pa tudi do drugih živil—tako, kot je to narava ustvarila in kot so prihajale na vrsto v raznih sezonah.
OPOZORILO
Marsikaj se od tega oglašuje kot »naravno«. Čim ga dobite v tabletah več ni naravno.
Marsikaj je bilo nekdar rastlina vendar večiino tega že umetno sintetizirajo. Naravno bi bilo, če bi žvečili tiste rastline.
Sicer pa, marsikatera snov v resnično naravni obliki ima delovanja, ko pa izvlečejo določeno učinkovino, pa ni več pravega delovanja.
ZELO POGOSTO je nemogoče težko dobiti simptome od pacientov. Vsi mi prihajajo z diagnozami a čudno me gledajo, ko jih vprašam po TEŽAVAH ki jih imajo, ali pa jih zaprosim, da mi pokažejo kje točno čutijo težave. Mislijo, da sem jaz ta butelj ki ne vem kaj pomeni, ko mi rečejo da jih bolijo ledvice in namesto da jim dam zdravila »za ledvice«, jaz jih trpinčim z »nepotrebnimi vprašanji«. Resnica pa je, da ledvice ne bolijo tako, kot vi mislite in nikakor ne tam, kjer vi menite, da bi bile. Če bi res imeli vnetje ledvic, ne bi kar tako hodili okrog. A bolečine so pa visoko NAD pasom.
Celo jaz sem se enkrat zmotila. Kljub temu, da vse to vem, bolečina je bila izrazito huda in res na mestu, kjer bi pričakovali bolečino od ledvic. Ko pa sem dala urin in kri na preiskavo, se je pokazalo, da je vse mirno. Torej, tudi to je bila neka nevrlagično-mialgična bolečina, ne pa »ledvice«.
In vi, ki ste prepričani da vse veste, pa greste piti na litre čaja za ledvice.
Zagotovo se ne boste takoj zastrupili, vendar škoda se postopoma nabira. Po tem pa nekej pride kot zadnja kaplja in vas pobere. Npr. neki dejansko nepomembni virus, ki nikomur ne bi škodoval. Izzove pa hudo epidemijo, ker smo sami uničili ravnovesje v našem telesu in ga zastrupili –malo tukaj, malo pa tam...
PRIMER ENE PEDIATRINJE
Ko sem začela delati, v Zdravstvenem domu je delala tam tudi ena pediatrinja, ki je povedala svojo zgodbo:
Njen otročiček je dobil gnojne izpuščaje po celem telesu, nekaj meseci po porodu. Vse je poskušala, pa ni bilo nič boljše. Tako je bila prisiljena stopiti do dermatologa. Stari gospod, dermatolog, jo je takoj vprašal ali kopa svojega otroka. Seveda - je pritrdila – z najboljšimi šamponi in zelo redno! Na to se je stari zdravnik nasmejal in ji naročil, da naj PRENEHA S TEM. Saj s silnim kopanjem uniči naravno obrambo kože in zaradi tega so ti izpuščaji.
PRIMER ene gospe
Prišla mi je ena gospa. Začela je tožiti in od mene terjati, naj ji dam neko zdravilo proti zaspanosti, ker je zvečer hitro zaspana.
Praktično v isti sapi je nadaljevala, naj pa ji dam nekaj še za nespečnost, ker se prezgodaj zbuja in ne more več ponovno zaspati.
Vprašala sem jo, zakaj pa ne gre spati takrat, ko je zaspana. Razburjeno je odgovorila, da to pa le ne more, saj ima zvečer veliko tega še za postoriti.
Ko pa sem jo vprašala, zakaj to ne nardi zjutraj, ko se zbudi, me je čudno pogledala in spet se razburjala, kako sploh mislim, da bo likala, ko pa drugi še spijo.
Komaj sem ji uspela dopovedati, da je njeno telo najbolj zdravo kar je lahko. In tudi odporno. Upira se njeni trmasti človeški glavi, ki sebe uporno hoče pretvoriti v nekaj, kar je nasprotno zdravi in normalni fiziologiji, namesto da sledi svojemu zdravemu ritmu.
Da samo veste, kako čudovita meditacija je likanje v zgodnjih jutranjih urah! Ali pa poleti, v zgodnjejutranjem hladu pleviti trato ...
Vprašajte se! Zagotovo boste našli še marsikatero zgodnjejutranje opravilo, ki bo sočasno vaše bitje odpravilo v čudovito meditativno stanje mira in odprtosti, v katerem boste dobivali spoznanja in rešitve za probleme, ki jih prej niste našli.
VEM, DA VEČINA OD VAS prodaja takšne neumnosti. Sicer se ne bi toliko borili proti meni. Vendar premislite! Ali se izplača navleči karmično odgovornost s tem, da pobirate denar s prodajo počasnih strupov?
Tudi to vem, da bolj verjamete denarju kot takšnim »traparijam« okoli karme. Pa ostanimo na izreku, ki ga bolj poznamo: »kdo drugemu jamu koplje, sam v njo pada«. To je ena oblika, kako karma opravi z nami.
Verjamem, da večina vas niste na lašč zlobni. Prodajate zato, ker verjamete v to. Vendar verjamete zato, ker so vas nategnili. Ob tem ste pa vzljubili zaslužek in sedaj ne mislite vač na nič drugega.
V najbolj kritičnem stanju so tisti, ki se zavedajo da je vse nateg. Zato sami to ne jemljejo in so prepričani, da njih nihče ne more nategniti. Ravno takšne je najlažje natgniti. To je vedela že moja babica, ki je nekdar imela trgovino na vasi.