
Princip sonaravnosti
V spletnem slovarju FRAN piše:
sònaráven -vna -o prid. (ȍ-á)
ki poteka vzajemno, skladno, povezano z zakoni narave:
Zame sonaravnost pomeni:
- Biti popolnoma zlita z naravo kot njen sestavni del, brez ločnic med mano in stvarstvom.
- Biti povezan z energetskim "krvotokom" in "živčnim sistemom", ki prežemata vse oblike kreacije.
- Delovati kot ena celica v organizmu, imenovanem svet, prispevati k njegovemu zdravju in ravnovesju.
- Prepustiti se naravi, da skrbi za nas tako, kot skrbi za vse svoje manifestacije.
Za tem izrazom se skriva človek — lažni bog, ki se razglaša za krono kreacije in postavlja nad vse živo in neživo stvarstvo. V preteklosti je uničeval odkrito, a tudi njegova "pozitivna naravnanost" lahko zaradi učinka metulja povzroči hude posledice. Te posledice niso nič manj pomembne in uničujoče kot tiste, ki jih prinaša odkrito uničevanje.
Sonaravnost ne pomeni delati nekaj **za** naravo, kot se pogosto hvalimo in poudarjamo. "Delati nekaj za naravo" v resnici pomeni izvzeti sebe iz narave in se postaviti nadnjo – kot zaščitnik, kot dobri (vendar lažni) bog, ki skrbi za svoje podrejene in šibke.
Največji problem pa je, da je vsa ta "skrb za naravo" le fasada. Za njo se skriva konkretno in temeljito uničevanje narave. Genetske manipulacije, iztrebljanje virusov, pretirana dezinfekcija, predpisi "za zdravje" ter vsiljevanje tehnologij, ki naj bi nadomestile fiziologijo, niso nič drugega kot vojna za popolno uničenje narave. To je uničenje, ki bi naravi onemogočilo vsakršno obnovo in povračilni udarec, s katerim je doslej kaznovala človeštvo, kadar jo je poskušalo podrediti.
Če natančneje pogledamo, kaj se dogaja pri metodah, ki se oglašujejo kot način povezovanja z našim notranjim bistvom, lahko ugotovimo, da delujejo ravno nasprotno od tega, kar obljubljajo. Mnoge, na videz različne duhovne metode si dejansko prizadevajo, da nas odrežejo od našega božanskega dela. Namesto pristne povezave ustvarjajo prazne lupine brez vsebine, ki jih nato zapolnijo programi, namenjeni oblikovanju živih robotov ali poslušnih ovc – popolnih orodij za doseganje ciljev nekoga drugega.
Sonaravnost je stanje telesa in duha, do katerega lahko pridemo le skozi proces transformacije — seveda pod pogojem, da je v nas sploh še kaj, kar se lahko preobrazi.
Svet je živ organizem, kjer se vse odvija v popolni harmoniji, dokler se človek ne vmeša s svojimi posegi. Vsak tak poseg narava neizogibno in ostro kaznuje. Morda prav zato obstajajo prizadevanja, da bi jo uničili do temeljev. Vendar se nihče ne želi zavedati, da človek s tem, kar imenuje napredek, pravzaprav izničuje samega sebe.
Skrajni čas je, da začnemo proces transformacije, ki nas bo resnično pripeljal nazaj k sebi in ponovno povezal z naravo. Na materialni, telesni ravni naravo imenujemo **fiziologija**, na čustveno-mentalno-eterični ravni pa **Bog**.
Vsaka znova povezana "nitka" te duhovne popkovine bo omogočila boljše delovanje našega bitja. Narava — tudi v nas — zna poskrbeti zase in nas postaviti nazaj v ravnovesje, če ji to le dovolimo. To je pravi pomen **samozdravljenja**!
SAMOZDRAVLJENJE je proces, v katerem se tokovi narave — našega notranjega Boga — spontano pretakajo skozi nas. Ti naravni tokovi omogočajo, da brez vmešavanja naše omejene človeške miselnosti ali izmišljenih ukrepov spontano izginejo bolezni, tudi tiste, ki so povsem telesne in medicinsko diagnosticirane. Hkrati se ob tem odprejo oziroma obnovijo sposobnosti, za katere prej sploh nismo slutili, da jih nosimo v sebi.
Rezultat tega procesa bo harmonično, srečno in uspešno življenje, saj narava vedno poskrbi, da je vse usklajeno.
Tudi če so vsi okoli nas odrezani od narave in sledijo lažnim bogovom, bo za nas vse teklo v harmoniji, ker bomo pridobili sposobnost "plavati v bazenu polnem umazanije, ne da bi se ta umazanija dotaknila nas". Narava vedno poskrbi zase, in ker smo tudi mi delček tega velikega organizma — ki ga lahko imenujemo Narava, Bog ali kako drugače — bo poskrbela tudi za nas. Navsezadnje smo temu "Bogu" že nadeli nešteto imen, a bistvo ostaja enako.